Slovenska nogometna javnost je vse bolj usmerjena k začetku spomladanskega dela prvenstva, ki ga bosta z zaostalo tekmo 9. februarja otvorila Olimpija in Mura, že v nedeljo, 13. februarja, pa je na sporedu veliki derbi, ko v Ljubljani gostuje Maribor. Slednji ne bo pod drobnogledom zgolj zaradi svojega naziva in slovesa, ampak zaradi dejstva, da bo to dvoboj (sedaj že lahko rečemo osovraženih) bivših. V ospredju bosta namreč Djordje Ivanović in Aljoša Matko.
Prestop v osovraženi klub kot priložnost za nov začetek
Ivanović je na slovenskih zelenicah blestel v lanski sezoni, ko se je v Olimpijo preselil iz slovitega Partizana. V Prvi ligi je nastopil na 34 tekmah, z 11 zadetki in 6 asistencami pa se proslavil kot eden najučinkovitejših igralcev.
To mu je omogočilo prestop k Šahtarju iz Soligorska (kjer sicer igra tudi slovenski mladinski reprezentant Dario Kolobarić), a v beloruski ligi svojega mesta pod soncem ni našel. 26-letni Srb je nastopil na le 5 tekmah v vseh tekmovanjih, bo pa sedaj dobil novo priložnost, da se zopet dokaže v Sloveniji. Okrepil je namreč Maribor, Olimpijinega največjega sovražnika
Ivanoviću se je pri šokiranju slovenske žogobrcarske javnosti pridružil član mlade izbrane vrste Slovenije Aljoša Matko. Ljubljenec vijoličastega občinstva se je po dveh izvrstnih sezonah v prvi ligi (eno je kot posojen nogometaš odigral v dresu ljubljanskega Brava) in solidno odigranem evropskem prvenstvu U21 na sončni strani Alp zasluženo preselil na tuje.
Okrepil je Hammarby, klub v močni švedski ligi, a tudi on kakšne večje minutaže ni dobil. Njegov trenutni delodajalec je sporočil, da mu je bojda primanjkovalo samozavesti, zato ga je poslal nazaj v domače okolje, da se po polovici sezone v klub, katerega delni lastnik je vsem dobro poznani Zlatan Ibrahimović, vrne močnejši.
A Matko se ni vrnil ne v Maribor niti v Bravo. V drugi polovici tekmovalnega obdobja 2021/22 bo igral za ljubljanske zmaje, s katerimi – kakor sam pravi – cilja zgolj in samo na naslov državnega prvaka.
Izdaja ali iskanje poti do zvezd?
Ivanović in Matko še zdaleč nista edina, ki sta ubrala podobno pot. Centralni branilec Nemanja Mitrović je štiri sezone veljal za nepogrešljivi člen ljubljanske obrambe, po avanturi pri poljski Jagiellonii pa se je odločil za selitev v mesto ob Dravi. Ljubljanski Green Dragonsi tega prestopa niso najbolje prenesli.
Ne smemo pozabiti na najbolj znanega slovenskega bratranca. Jasmin Handanović, bratranec Evropi veliko bolj poznanega Samirja Handanovića, je na prelomu tisočletja branil za Olimpijo, leta 2011 pa se je po nekaj zamenjanih klubih pri naših zahodnih sosedih odločil za prihod v Maribor, kjer je igral vse do svoje upokojitve leta 2021.
Obstajajo pa tudi primeri, ko so nogometaši storili ”smrtni greh” in iz enega velikega kolektiva prestopili v drugega, tistega osovraženega. Še vedno je še kako aktualen primer Roka Kronavetra, ki je vse od prihoda v Stožice leta 2015 veljal za enega najboljših posameznikov slovenske nogometne krajine, leta 2019 pa se je odločil za vrnitev na rodno Štajersko.
Še prej je iz Olimpije v Maribor prestopil Alexandru Cretu. Defenzivni vezist je v vijoličastem doživel pravi preporod, na podlagi svojih dobrih iger je prejel tudi vpoklic v romunsko izbrano vrsto.
Pogled v zgodovino
Rivalstvo med Olimpijo in Maribor sega v začetek 60. let. V sezoni 1962/63 sta se večna rivala prvič spopadla v drugi zvezni jugoslovanski ligi, vse od takrat pa so dvoboji znani kot večni slovenski derbi.
So pa na sceni že vrsto let tudi prestopi med omenjenima moštvoma. Kot smo že lahko opazili, nogometaši veliko raje ”pobegnejo” iz Ljubljane v štajersko prestolnico. Če upoštevamo relacijo Olimpija-Maribor, je bilo opravljenih prestopov 14 (gledano od slovenske osamosvojitve in začetka naše prve lige dalje): začel je Ivica Pešić (1993/94), nadaljeval Damjan Gajser (1996/97), v isti sezoni še veliki Marko Simeunović, za njima pa Dejan Djuranović (1997/98), Ingmar Bloudek, spretni Kliton Bozgo in postavni Muamer Vugdalić (vsi 1998/99), Suad Fileković (1999/2000), Ismet Ekmečić (2000/01), Ermin Rakovič (2001/02), Damjan Ošlaj (2002/03), Gabriel (2010/11) ter že omenjena Alexandru Cretu in Rok Kronaveter.
V obratni smeri (iz Maribora v slovensko metropolo) pa se je od leta 1991 dalje preselilo zgolj 5 posameznikov: Edim Hadžialagić (1992/93), zopet Kliton Bozgo (1994/95), Marko Kmetec (1998/99), Nastja Čeh (1999/2000) ter Matej Šnofl (2001/02).
Poleg zgoraj omenjenih Ivanovića, Matka, Handanovića in Mitrovića pa obstaja še nekaj znanih imen, ki sicer niso neposredno prestopili iz Ljubljane v Maribor ali obratno, so pa vseeno nastopili za oba kolektiva. To so Aleš Čeh, Marko Barun, Dejan Bauman, Spasoje Bulajić, Zoran Pavlović, Franc Fridl, Goran Jolić, Željko Filipović, Ismet Muniši, Vladimir Kokol, Rok Roj, Željko Milinović, Dare Vršič in Etien Velikonja.
Olimpija – Mura, v sredo, 9.2., ob 17.30 (studio od 16.45 dalje) in Olimpija – Maribor, v nedeljo, 13.2., ob 17.30 (studio od 16.45 dalje) v živo samo na programu Š1!
Foto: Sportida