Navijači Rome so s solzami v očeh, a hkrati srečni na sončno majsko nedeljo odhajali z olimpijskega štadiona. Po 22-ih letih se je poslovil legendarni Francesco Totti, slabo uro pred tem pa je Diego Perotti v izdihljajih zadnje tekme v lanski sezoni matiral vratarja Genoe. Roma je zmagala s 3:2.
Ko so nogometaši zapuščali Olimpico, so novinarji ustavili Danieleja De Rossija in ga vprašali, kakšno je njegovo mnenje o tem, da odhaja trener Luciano Spalletti, ki so ga navijači Rome izžvižgali tudi na zadnji tekmi in še potem na Tottijevi ceremoniji. Namestnik kapetana je odgovoril: “S Spallettijem smo osvojili rekordnih 87 točk, uvrstili smo se na drugo mesto in direktno v ligo prvakov, dosegli smo tudi rekordno število golov v eni sezoni. Marsikdo je kljub temu nezadovoljen, a Spallettijevo delo bomo lahko ustrezno ocenili šele po koncu naslednje sezone.”
Spalletti, ki si je srd večjega dela navijačev Rome in nogometnega novinarskega ceha v Rimu nakopal, ker je predčasno upokojil Tottija, je nato odšel k Interju, Roma pa je za njegovega naslednika izbrala Eusebia Di Francesca, trenerja, ki je pred tem uspel Sassuolo pripeljati iz tretje lige v ligo Evropa.
Že nekoliko prej je iz Seville prišel športni direktor Monchi, guru nogometnega trgovanja. Razglasil je, da Roma ne bo več supermarket za bogate, nato pa prodal Rüdigerja v Chelsea, Paredesa v Zenit in Salaha v Liverpool. Szczesny se mu je po ovinku mimo Londona izmuznil v Juventus in danes sestavlja tričetrt hrbtenice Juventusovega moštva, skupaj z branilcem Benatiajem in vezistom Pjanićem (vsi nekoč Roma). Najbrž bi Roma že poleti prodala tudi Emersona, ki pa si je prav za ključni zadnji tekmi poškodoval koleno.
In sledili so nakupi. Kolarov, Pellegrini, Karsdorp, Moreno, Gonalons, Defrel, Ünder, Schick. V primerjavi z nogometaši, ki so odšli, je njihov skupen učinek v tej sezoni zanemarljiv. Še največ je pokazal Kolarov, ki pa ne dobi počitka in je vse bolj utrujen, vse manj koristen in dela vse več napak. Pellegrini je rabil nekaj mesecev, da je ujel ritem in je trenutno med Rominimi vezisti najboljši. Karsdorp se je poškodoval, še preden se je posušilo črnilo na pogodbi. Moreno ni igral že tri mesece. Gonalons je najboljšo partijo ponudil proti Beneventu. Defrel, ki ga trener sili igrati na boku, se tam ne znajde in gola še ni dal. Ünder dobiva ogromno minutažo, sploh če vemo, da je njegov učinek še vedno ničen. In potem še žametna levica Patrik Schick, najdražji nogometaš Rome vseh časov. Centralni napadalec, ki ga Di Francesco, kadar je vsaj približno sposoben za igro in nepoškodovan, potiska na bok, kjer pa ni od njega nič.
Ko je odhajal Salah, ne navijači ne Monchi ne Di Francesco niso vedeli, kaj so izgubili. Nadejali so se, da bo Egipčana nadomestilo Leicesterjevo krilo Mahrez, a to se ni zgodilo. In Roma je na začetku sezone ostala brez klasičnega desnega bočnega napadalca! In kot se je izkazalo kasneje, Roma ni izgubila le Salahovih golov (v lanski sezoni 19 na 41 tekmah), ampak tudi več kot polovico Džekovih, ki so bili plod Egipčanovih asistenc in nasploh njegove prisotnosti in dejavnosti na igrišču.
Kljub vsemu je Roma prve štiri mesece v tej sezoni dosegala rezultate, ki so navijače osrečevali. Potem pa se je zalomilo. De Rossijev trenutek norosti na Marassiju, potem poraz proti kaotičnemu Torinu v pokalu zaradi Di Francescove zavezanosti k (pre)številčnim rotacijam v začetni enajsterici, tekma kariere Chievovega vratarja Sorrentina, Schickova zgrešena priložnost za remi proti Juventusu, Nainggolanovo novoletno javno pijančevanje, dvotedenska saga o Džekovem prestopu k Chelseaju. Izkupiček: Štirje porazi in trije remiji, izpad iz pokalnega tekmovanja in zdrs s tretjega na peto mesto v Serie A.
Roma je v veliki krizi. Samozavest, ki je bila pred dvema mesecema na vrhuncu, potem ko se je moštvo uvrstilo v osmino finala lige prvakov, je poteptana v prah, Di Francescov taktični sistem 4-3-3 so preštudirali vsi v Italiji, doseči gol pa je za Džeka in co. na meji znanstvene fantastike.
Štiri mesece pred koncem je sezono še mogoče rešiti, navijači pa so s svojimi protesti pred Olimpicom v nedeljo pokazali, da neigranje v prihodnji ligi prvakov zanje ne pride v poštev. Zdaj sta pred Romo tekmi proti tekmecema, ki sta premagljiva, to sta Verona in Benevento. A če na teh dveh tekmah Roma ne osvoji šestih točk, bo pod velikim vprašajem celo igranje v ligi Evropa.
Da bodo dosežki lanske Spallettijeve Rome dobili ustrezno vrednost, ne bo treba čakati na konec sezone. Ne v tej in najbrž tudi še v nekaj naslednih jih ne bo možno ponoviti. Že danes je jasno, da bi Spallettija morali Romini tifozi po tekmi z Genoo na rokah odnesti od Olimpica do Koloseja in nazaj ter ga prositi naj ostane. In tako bi morala narediti tudi uprava kluba z vsemi direktorji in predsednikom na čelu. Hkrati pa bi morali za vsako ceno obdržati tudi vse tiste igralce, ki so jih poleti prodali. Monchi? Če so ga v Romo pripeljali, da bo počel to, kar je v Sevilli, potem je jasno, da se pravzaprav z njim ne more spremeniti nič bistvenega in da njegove politike nakupov in prodaj igralcev Roma ne potrebuje. Navijačev namreč četrta in peta mesta v Serie A ne zanimajo, prav malo pa jim je tudi mar za trofeje v ligi Evropa.
Foto: Šport TV