Najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser je sezono 2017 končal na petem mestu svetovnega prvenstva MXGP. Sezono je zdaj že pozabil in se usmeril na novo. Zaradi številnih poškodb si je letos le privoščil nekaj več počitka, ob koncu leta pa je prejel še nagrado za najboljšega motošportnika v Sloveniji.
Na tradicionalni podelitvi priznanj najboljšim slovenskim motošportnikom v iztekajočem se letu je pred dnevi najpomembnejšo nagrado dobil Gajser. Zanj priznanje ni nekaj novega, saj je že tretje zaporedno krovne zveze AMZS; lani ga je dobil za naslov svetovnega prvaka v tem razredu, leto pred tem pa za naslov svetovnega prvaka v šibkejšem razredu MX2.
“Vedno je lepo prejeti nagrado za najboljšega motošportnika leta. Hvala AMZS za nagrado. Rekel bom tako: sezona ni bila najboljša, bilo je veliko vzponov in padcev, z njo sem zadovoljen bolj tako tako. A skušaš se čim več naučiti in skušaš ne ponavljati napak iz prejšnjih sezon v naslednji. Upam, da sem se česa naučil in da se bom vrnil še močnejši,” o nagradi in spodbudi pravi 20-letni Makolčan.
O tem, ali je bilo težje leta 2016, ko je napadal kot neznan novinec, ali letos, pa ni dvomov: “Braniti je vedno najtežje. Prvič seveda ni bilo lahko, je težko, je pa lažje kot potem, ko si vodilni. Vsi te gledajo, ti si vodilni in tebe vsi lovijo ter ti hočejo odvzeti naslov. To sem letos izkusil, sem se pa veliko naučil in upam, da v prihodnjih sezonah spet pripeljem naslov nazaj v v Slovenijo.”
Sezono so zaznamovale tri zmage in še precej uvrstitev na stopničke, toda po drugi strani tudi serija smole in poškodb. Potem ko v Nemčiji zdravniki niso znali ugotoviti, kako resno je poškodovan, je sredi sezone šele po pregledu v Sloveniji spoznal, da je dirkal z zlomljeno lopatico. Takrat je moral za nekaj časa prekiniti nastopanje, tudi to pa se je seveda poznalo ob koncu sezone pri seštevku v SP.
“Peto mesto sploh ni slabo. Tri dirke sem moral izpustiti, to je ogromno točk, tudi ko sem se vračal po poškodbi, še nisem bil pravi in sem končal brez deseterice. Peto mesto ni slabo, konec sezone pa je bil dober in našel sem formo, ki mi je omogočila, da sem končal na tem mestu,” je črto pod leto 2017 potegnil peti dirkač sveta.
Za Gajserja je tako vse bolj pomembno vprašanje ne le pripravljenosti in tehnike, ampak tudi zdravja. Na srečo je zdaj vse v redu, po končani sezoni si je vzel več časa kot običajno za okrevanje: “Zdaj so poškodbe sanirane. Malo daljši počitek sem si vzel kot v prejšnjih letih, da se vse dobro zaceli, da si malo odpočijem in da se lahko dobro pripravim na novo sezono,” pravi Gajser in dodaja, da je zdaj že spet vpet v hiter urnik testiranj, potovanj in drugih obveznosti. Kaj pa počitnice? “Dopust je že za mano. Z dekletom sva si privoščila malo dopusta takoj po vrnitvi iz ZDA, ampak to je bilo teden, maksimalno dva, potem pa je treba nazaj.”
V ekipi Honda Gariboldi bo v letu 2018 precej novosti. Najbolj pomemben je nov sotekmovalec, Rusa Jevgenija Bobriševa je zamenjal Nizozemec Brian Bogers. “Novega sotekmovalca imam, veliko se je spremenilo tudi v ekipi, je tudi nekaj novega osebja. Vsa ekipa dela na tem, da bi motor še izboljšali, da bi mi bilo še lažje, da bi še bolj užival. In to nam tudi uspeva, motor, ki sem ga že testiral, je zelo dober, upam pa, da bomo na finalnih testiranjih pripravili še zadnje detajle,” o spremembah pravi najboljši slovenski dirkač.
A poleg SP v motokrosu ima še eno strast: dvoranski oziroma stadionski motokros v ZDA. Otroške sanje je prvič potešil letos z nastopom na prestižni dirki v Las Vegasu, ni se končalo po željah, spet je doživel boleč padec, toda Gajser pravi, da se bo nekoč v prihodnosti tja še vrnil: “Je že moralo biti tako. Iskreno povedano pa sem zelo zadovoljen, da sem šel tja, da sem to poskusil. Že od malega sanjam o tem, da bi vozil dvoransko prvenstvo, zdaj sem dobil prvo primerjavo. Poln stadion, adrenalin, proge so povsem drugačne. O tem sem sanjal in zanesljivo bom nekoč to tudi preizkusil.”
Sezona 2018 se bo začela 4. marca z dirko v argentinskem Neuquenu.
Foto: Sportida.com
Vir: STA