Peter Prevc, ki je v kazahstanskem Almatyju šest tekem pred koncem sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih že postal skupni zmagovalec, je dejal, da takoj po tekmi, na kateri si je z zmago priboril končni uspeh, ni čutil nobene evforije, le umirjenost.
“Skušam strniti misli, ki so prisotne sedaj in pred tem. Takoj po nastopu so bila vprašanja, ali bo dovolj, potem so prišli vsi naši fantje do mene in sem videl, da imajo nekaj za bregom. Potem je prišlo do velikega olajšanja, pomiritve vseh živcev. Nobene evforije nisem čutil, le umirjenost,” je kratko strnil prve vtise Prevc.
“O skupnem seštevku tako ne bom prav veliko več razmišljal, o tem bo tudi manj vprašanj in vsem bo bolje in lažje. Upam, da bom lahko šel umirjeno naprej. To prvič delam, zame je vse prvič, drugo me ne zanima. Skušam biti čim bolj izpopolnjen kot skakalec, ne le z lovorikami, ampak s samimi tekmami … So trenutki, ko se vračajo lanski spomini iz Planice. To je sedaj zadaj, čet tri tedne se bo končala še ena sezona, mogoče se nam na finalu prav tako obeta boj, kot se je lani,” je malo podoživel tudi lansko zimo, ko je v Planici na finalu zbral enako število točk, kot Severin Freund, vendar je Nemcu zaradi večjega števila zmag pripadel veliki globus.
Prevc je vodil že po prvi seriji. “Nisem bil prav zelo živčen. Po kakšni finski tekmi sem bil po prvi seriji veliko bolj nervozen, kot tu, tudi včeraj je bilo tako. Zelo dobro sem se ujel s skakalnico, zelo dobro sem vedel, kaj moram imeti v glavi, da bom dobro skočil. Na vrhu naleta sem umirjeno čakal, kako so drugi skakali. Ko je prišel na vrsto čas za ritual, sem razmigal gležnje, kosti, si zavezal čevlje, se oblekel, zapel okovje. Ko mi je kontrolor rekel, da grem dve rampi navzdol, sem vedel, da so dobri pogoji. To je bilo to. Ko sem prišel iz mize, sem le čakal, kaj bo. Ni bilo živčnosti,” je sklenil Prevc.
Foto: Sportida.com