Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je do srede, ko se je iztekel rok za oddajo kandidatur za predsedniško mesto, prejela tri vloge. Vsaj po doslej izrečeni podpori se marca prihodnje leto obeta nov mandat na čelu Fife Gianniju Infantino, in to kljub kritikam, ki se v zadnjem času lepijo na švicarskega poslovneža.
Začenši s Fifino sporno nagrado za mir ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, vse do opuščenih načrtov “prodaje” svetovnega prvenstva zasebnim vlagateljem. Ob imenu Giannija Infantina se je nabralo precej afer in kritik, še posebej v času svetovnega prvenstva v ZDA in po njem.
Čeprav sta med drugim močno odmevali predolg premor med polčasom finala SP in “afera Folarin Balogun”, ko je po Trumpovem posredovanju za rojaka Infantino podlegel pritisku in umaknil kazen zaradi rdečega kartona ameriškemu napadalcu, je največ prahu dvignilo medijsko razkritje o prodaji SP zasebnim vlagateljem.
Od spornega načrta do hitre opustitve in Čeferinovih kritik
Kot so razkrili različni mediji, je Fifa v času SP napovedala oblikovanje hčerinske družbe Fifa Forward Enterprise, ki naj bi tujim vlagateljem zameno za vloženih 4,2 milijarde dolarjev (3,75 milijarde evrov) vložka zagotovila 20 odstotkov pravic v SP.
Glavni očitek je bilo predvsem dejstvo, da je to storila brez posvetovanja s članicami, pa tudi strah pred vplivom na nogomet, ki bi ga pridobili zasebni vlagatelji, saj podrobnosti dolgo niso bile znane.
Predlog Fife je predvideval prodajo deleža trženjskih pravic do SP in drugih tekmovanj pod okriljem Fife prek novoustanovljenega podjetja, ki bi skrbelo za trženjske dejavnosti. Zasebni vlagatelji bi lahko kupili manjšinske deleže v tem podjetju, katerega skupno vrednost je Fifa ocenila na 20 milijard ameriških dolarjev (17,5 milijarde evrov). Od tega naj bi bil v uvodni fazi na voljo 20-odstotni lastniški delež.
Ob potrditvi predloga bi nacionalne zveze prejele enkratno plačilo 20 milijonov dolarjev (17,5 milijona evrov) in povečanje zneska financiranja v letih od 2027 do 2030 z osem na 20 milijonov dolarjev (s sedem na 17,5 milijona evrov). Po besedah Infantina naj bi bila to “zlata priložnost za veliko krepitev razvoja igre po vsem svetu”.
Kritiki so izpostavljali slabosti posla in slabo rešitev za prihodnost nogometa. Tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović je poleti dejal, da “ima zadeva mnogo vzporednic s propadlo evropsko klubsko superligo, le da zadeva reprezentančni nogomet, in je nesprejemljiva”.
Največji kritik dogajanja na Fifi je bil predsednik Evropske nogometne zveze Uefe Aleksander Čeferin. Ostro je udaril po Infantinu in napovedal evropski bojkot tekmovanj pod okriljem Fife, kar so članice Uefe kasneje soglasno potrdile. Tega je Uefa nato umaknila šele z dokončnim umikom predloga Fife, a s tem se je odprla nova fronta med organizacijama.
Čeferin hitro poudaril, da ga položaj na čelu Fife ne zanima
Začel se je namreč boj za upravljanje Fife, potem ko je Čeferin poudaril, da bi morala Fifa Infantina zamenjati oziroma da bi moral ta odstopiti, da bi se mednarodna zveza v prihodnosti posvetila pravi smeri delovanja.
Mnogi so zaradi glasnosti kritik Uefe pričakovali, da bo prav slovenski funkcionar tisti, ki se bo na prihajajočih volitvah zoperstavil Infantinu in izkoristil svoj ugled v evropskem in mednarodnem nogometu.
Čeferin je že pred tem večkrat uspešno nasprotoval Infantinu. Leta 2021 je skupaj z južnoameriško zvezo Conmebol preprečil načrt o organizaciji svetovnega prvenstva vsaki dve leti.
Odločno se je postavil tudi proti projektu evropske superlige, ki je predvidel ustanovitev zaprtega tekmovanja najbogatejših klubov.
A 59-letnik se kljub novim težavam na relaciji Fifa-Uefa ni podal v tekmo za predsedniško mesto svetovne zveze. V nadaljevanju pa je napovedal, da bo po pozivu evropskih zveze kandidiral za nov mandat na čelu Uefe.
Za čelo evropske zveze je edini kandidat in uživa tako rekoč popolno podporo svojih članic, ob pravem kandidatu, ki bi se zoperstavil Infantinu, pa bi Čeferin deloval kot nekakšen tihi vodja iz ozadja, vsaj po pisanju francoske tiskovne agencije AFP.
Uefa je v zadnjih dneh pred rokom za oddajo kandidatur le našla svojega kandidata, s katerim želi v boj proti Infantinu, ki se sicer poteguje za četrti mandat. To je, potem ko se je temu odpovedal nekdanji trener Arsenala Arsene Wenger, postal predsednik Francoske nogometne Philippe Diallo.
A se zdi, da bo Francoz težko posegel po novi vlogi zaradi napovedane podpore Infantinu številnih nogometnih celinskih združenj.
Mnoge celine še vedno na strani Infantina
Trenutni predsednik Fife si je pred kratkim zagotovil podporo celinskih združenj iz Afrike, Azije in Južne Amerike, kar bi mu zagotovilo večino za osvojitev novega mandata, podprla ga je tudi zveza karibskih držav.
Kljub temu je slabega pol leta pred volilnim kongresom v Rabatu težko natančno določiti, kako se bodo glasovi podpore delili v času lobiranja in priprave programa pred začetkom uradnega predvolilnega boja.
Čeferinova podpora francoskemu kandidatu Diallu bo pokazala, koliko vpliva ima slovenski funkcionar v svetovnem nogometu.
Ob Infantinu in Dialloju je sicer tretji kandidat za predsednika Fife tudi Japonec Kohzo Tashima, a slednji realnih možnosti za uspeh po pisanju medijev nima, čeprav si želi nogometu povrniti integriteto in delovati transparentno.
Infantinove možnosti za ponovno izvolitev so se znatno povečale tudi zaradi načrta Fife, da finančna sredstva za nacionalne zveze zviša z deset na 25 milijonov dolarjev.
Oktobra je Fifa potrdila namero, da v naslednjih štirih letih ustanovi razvojni sklad v vrednosti 6,35 milijarde dolarjev.
Sklad bi po komercialno uspešnem svetovnem prvenstvu leta 2026 omogočil razdelitev sredstev 211 nacionalnim zvezam, ki so članice Fife, ter regionalnim konfederacijam.
Vir: STA
Foto: Sportida.com