Avtor: Nejc Mravlja
31. 5. 2020, 12.27
Gian Piero Gasperini je z odlično sestavljenim in še bolje uigranim nogometnim ansamblom kluba iz Bergama navdušil čarovnij z žogo željno občinstvo. Ni veliko manjkalo, da bi bogat prispevek karizmatičnega sivolasca na klopi enega najprijetnejših nogometnih presenečenj na Apeninskem polotoku v zadnjih letih izničila pandemična zaušnica.
62-letnik, ki je marca Boginjo popeljal skozi četrtfinalna vrata Lige prvakov, je v odmevnem intervjuju potrdil, da se je z zahrbtno boleznijo spopadel še pred povratno tekmo osmine finala v gosteh pri Valencii in opisal simptome, ki so sprva nakazali najbolj črn scenarij.
»Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi moral v bolnišnico …«
Mesto Bergamo je kot žarišče razvoja covida-19 v Italiji plačalo najtežji krvni davek. Med žrtvami bi se kaj lahko znašel strateg strelsko z naskokom najučinkovitejše ekipe v domači prvoligaški konkurenci. V današnji Gazzetti je med drugim opisal, kako je navzlic koronavirusu podobnim simptomom pred poletom v Valencio uspešno pripravil igralce na ključno preizkušnjo v ligi vseh lig.
»Priznam, bilo me je strah. Na predvečer dvoboja z Netopirji sem zbolel. Nekaj ur pred tekmo se mi je stanje poslabšalo. Na klopi nisem bil pravi. Po vrnitvi v Zingonio (mesto v okolici Bergama, kjer stoji vadbeno središče Atalante) sem dve noči zelo malo spal. Nisem imel povišane temperature, a počutil sem se uničenega. Vsaki dve minuti se je mimo hiše peljal rešilni avto z vklopljeno sireno. Verjel sem, da se moj čas izteka. Nekaj sto metrov stran od doma stoji bolnišnica, kjer je vladalo vojno stanje. Ponoči sem se spraševal, kaj bi bilo z mano, če bi moral tja. Govoril sem si: ”Ne smem še oditi, čaka me še ogromno doživetij, nisem še rekel zadnje.” Takšno razmišljanje me je ohrabrilo in samo tako sem se poskusil spopasti s strahom, ki me še danes ni zapustil …«
Ko ima najdražji šampanjec okus po vodi
Gasperini je priznal, da pred obveznimi testiranji po majski objavi vrnitve prvoligaške sezone sploh ni oddal brisa. Po nekaj neprespanih nočeh se je odločil krajšati čas s telovadbo. Po dobri uri in desetih pretečenih kilometrih na tekaški stezi v domači dnevni sobi je verjel, da je najhuje mimo, a se je po odprtju steklenice priznane znamke šampanjca pojavil nov sindrom.
»Po evropskem uspehu nam je priznani kulinarični mojster chef Vittorio, velik navijač Atalante, podaril 25 steklenic Dom Pérignona letnika 2008. Napravil sem požirek in dejal, da me okus spominja na vodo … Prvi sodelavec v strokovnem štabu Tullio Gritti me je presenečeno pogledal in mi zabrusil: ”Ti to resno? Okus je božanski.” Izgubil sem občutek za okus. V Zingonii in pozneje v Torinu sem ostal tri tedne, a kljub osamitvi ohranil redne stike z družino in otroki. Ker nisem imel povišane temperature, nisem bil testiran. Pred desetimi dnevi pa je obvezna serološka preiskava potrdila, da sem zbolel za koronavirusom. Razvil sem protitelesa, kar pa še ne dokazuje moje imunosti.«
Še pred nekaj tedni se je bal, da bo izgubil vse, zdaj se z igralci in sodelavci vneto pripravlja na vrnitev v tekmovalni proces, ki se bo v Italiji znova zagnal 20. junija.
Foto: Šport TV
VIR: STA
