Avtor: Šport TV
30. 5. 2019, 14.08
Sezona se je začela turbulentno za Veszprem. Povsem drugače kot v minulih letih.
Ekipa je bila še nekoliko potolčena zaradi minule sezone. Izgubili smo proti Skjernu v osmini finala Lige prvakov, izgubili smo tudi prvenstvo in ta negativna energija se je malce prenesla tudi v letošnjo sezono. Čeprav nismo igrali slabo nam rezultati niso šli na roko. Uprava se je naposled odločila za menjavo trenerja in krivulja se je obrnila navzgor. Začetek sezone je bil res netipičen. Moram priznati, da je bilo res težko zaradi vseh pritiskov navijačev in vodstva. Veliko negativnih impulzov se je nabralo, ampak na koncu je vendarle posijalo sonce.
S prihodom Davida Davisa je veliko stvari šlo na bolje. V Ligi prvakov ste nanizali impresivno serijo zmag, izgubili ste sicer madžarski pokal, ampak znova ste postali madžarski državni prvaki. Je Španec tisti s katerim je ekipa znova zadihala? Je on znova vliv to zmagovalno mentaliteto v ekipo?
David je naredil ogromno. Je zelo temperamenten in ambiciozen trener. Treniramo kot nori, delo je na prvem mestu. Tudi sama obremenitev in obseg dela sta zares veliko večja kot pred njim. Veliko delamo na sami fizični pripravi, veliko se teče na treningih, veliko je kontaktov. Delo, delo, delo in še enkrat delo. Fizično smo zdaj odlično pripravljeni. Vse se pozna tudi na igrišču. Preko sistema, ki ga je vzpostavil smo prišli do forme in tudi do rezultatov. Svoje ideje in energijo je uspešno prenesel na igralce. Ekipa mu verjame in on verjame ekipi. Vse se je odlično poklopilo. Boljše ne bi moglo biti.
Veszprem ima igralce iz vseh koncev. Sami obvladate ogromno jezikov, ste izjemno komunikativni. Ste tudi povezovalni člen znotraj same ekipe?
Večina nas dobro govori več jezikov. Nikogar ne morem zdaj izpostaviti, da je povezovalni člen, kajti vsi med seboj smo se odlično povezali. Od oktobra do zdaj smo zares zrasli kot ekipa in se povezali na način, kot ga sam v Veszpremu še nisem občutil. Delujemo zares homogeno. Tudi jezik ni težava. V slačilni govorimo slovensko, madžarsko, špansko, angleško, z Mahejem govorim francosko, Skandinavci imajo svoj jezik. Res smo iz vseh smeri, ampak to ni nobena ovira. Bolj kot kaj drugega se malce hecamo iz te situacije in ustvarjamo pozitivno vzdušje. Zares je trenutno super v ekipi, kar je posledica te povezanosti, pa tudi zmag, ki so prišle v nizu.
Trenutno imate v Ligi prvakov serijo 11 zaporednih zmag. Zadnjo tekmo ste izgubili 3. novembra proti Rhein Neckarju doma. Nekoliko ste se mučili še na tekmi na Portugalskem v osmini finala, v četrtfinalu pa nato izjemno odigrali proti Flensburgu. Kako gledate na te rezultate?
Na tekmi proti Sportingu smo bili nekoliko v krču zaradi lanskoletne izkušnje proti Skjernu. Nismo ravno vedeli, kje smo, kaj lahko naredimo. To je bila ena najslabših tekem v letošnji sezoni. Na povratni tekmi smo se nato skozi tekmo dvigovali. dojeli smo da lahko odigramo bolje, da lahko naredimo več. Prelomnica zaključka letošnje sezone pa je bila zagotovo prva tekma proti Flensburgu. Po domače povedano smo Nemce pometli na prvi tekmi. Če smo proti Sportingu odigrali najslabšo tekmo, smo proti Flensburgu odigrali najboljšo letos.
Ta tekma nam je dala krila. Dobili smo potrdilo, ne samo da lahko pridemo na zaključni turnir, temveč da lahko pridemo še do veliko večjega uspeha. Ta zmaga nas je dvignila kot ekipo in tudi posamezniki smo dobili nov zagon. Mislim, da smo ravno zaradi tega tudi dokaj preprosto, rutinirano opravili s Szegedom v finalu državnega prvenstva. Zdaj nas čaka le še zaključni turnir, kamor se odpravljamo optimistični in polni energije.
Vaša povratna tekma četrtfinala v Ligi prvakov je bila na sporedu v soboto. Dan kasneje ste zagotovo spremljali obračun Pariza in Kielc. Kako ste pospremili napredovanje Poljakov?
Tekmo sem si ogledal, saj me je zanimala reakcija Pariza. Vedel sem, da bodo Poljaki imeli težave, kajti kljub ogromni prednosti s prve tekme, kar je bilo veliko presenečenje, je bil PSG sposoben obrniti rezultat. Na koncu je odločala minimalna gol razlika. Na koncu zasluženo v Köln potujejo Kielce, ki v tem delu sezone vselej igrajo zares izjemno.
To seveda ni nobeno naključje, saj se zadeva ponavlja iz sezone v sezono. Talant in Uroš očitno znata pripraviti ekipo, da je v najboljši formi v najpomembnejših trenutkih. Tudi za nas bodo nevaren nasprotnik. Na koncu sploh ne moremo govoriti o presenečenju. To je šport, to je rokomet. Danes ni več favoritov, danes lahko vsak premaga vsakogar in točno to so dokazali Poljaki.
V letošnji sezoni ste dvakrat že igrali s Kielcami, v obeh primerih ste slavili. Bosta ti dve tekmi sploh kakršnokoli merilo za polfinalni obračun?
Nikakor. Še posebej to ne more držati za prvo tekmo, ki smo jo dobili še pod taktirko Ljubota (Ljubomir Vranješ o.p.). Takrat smo igrali popolnoma drugače. Na drugi tekmi pa so pri Kielcah imeli določene težave s poškodbami, tako da ne moremo veliko potegniti iz teh dveh tekem. To je zaključni turnir, kjer imajo vse ekipe 25 odstotkov možnosti za naslov. Mi nikakor ne moremo trditi, da smo favoriti. Gremo v Köln, dali bomo vse od sebe, odigrali bomo po najboljših močeh in videli bomo, kaj nam bo to prineslo.
Veszprem ima kar nekaj ran iz zaključnih turnirjev. Naslova klub še nima, za nameček pa je bil ravno proti Kielcam odigran tisti nepozabni finale leta 2016. Vas takrat v klubu še ni bilo, veliko fantov pa se vendarle še spomni nore tekme. Se jo sploh omenja ali ni ravno pametno obujati slabe spomine?
Tudi če se dejansko ne pogovarjamo o tej tekmi, izkušnja ostane v glavah. Upam, da se bomo dovolj dobro pripravili, da ne bomo iskali kakšnega maščevanja, temveč da bomo igrali tako kot znamo. Čustva nas ne smejo prevzeti, kajti to lahko tudi negativno vpliva na ekipo. Smo seveda dovolj izkušeni. Kar se je zgodilo, se je pač zgodilo. Na žalost se to zgodi enkrat na 15, 20 let in zgodilo se je ravno Veszpremu. Nič hudega. Mogoče se je vse skupaj zgodilo z nekim namenom. Bomo videli.
Vsi štirje klubi na zaključnem turnirju so iz iste predtekmovalne skupine. Potrdilo, da ste igrali v skupini smrti. Ampak ekipe povezuje še nekaj – španska šola rokometa. Vse štiri ekipe imajo španskega trenerja. Je to ključ do uspeha?
Očitno je trenutno španska šola res najboljša. V četrtfinalu smo imeli še več španskih trenerjev. Mi pod Davisom zelo veliko časa preživimo na videih, na analizah nasprotnika in na treningih. Je pa tudi res, da se te španske šole razlikujejo med seboj. Vsak trener ima nekaj svojega, svoj pridih in to vnese v proces dela. Ni vse črno-belo. Mi imamo to srečo, da je bil David še pred kratkim sam igralec. S tem ima pravo distanco do igralcev. Enkrat je prijatelj, drugič je “šef v mestu”.
David Davis je v karieri igral za številne španske klube, tudi za Ciudad Real in Atletico Madrid. Kariero je končal leta 2013.
Sicer pa je španski sistem težko vpeljati v ekipo. Obramba se igra čisto drugače kot smo bili nekateri navajeni, v napadu žoga več kroži, igra se na krožnega napadalca. Zunanji igralci in pivot imajo veliko stvari v glavi, a dejstvo je, da to trenutno v klubskem rokometu prinaša rezultate. Ne toliko zaradi napada, temveč zaradi sistema obrambe.
Sami niste veliko delovali pod španskimi trenerji. Kako težko je bilo za vas ob prihodu novega trenerja?
Na začetku ob prihodu v Veszprem je bilo vse skupaj malce čudno. Iz Montpelliera sem bil navajen hitre igre, hitrega centra, veliko teka, veliko žog na krila, hitrih žog. Bolj skandinavski stil rokometa smo gojili v Montpellieru. Ampak hitro se navadiš. Ego moraš malce spustiti, se podredit ekipi. Pri Ljubotu smo znova več igrali na krila, bili smo nekoliko bolj v ospredju, igra je bila hitrejša, a ni bilo rezultata. Na koncu je očitno ta španski sistem za našo ekipo veliko boljši. Vsi smo podrejeni ekipi, vsi delamo za skupno dobro. Vsi zabijamo gol ali dva manj v letošnji sezoni, a na koncu je ekipa na zaključnem turnirju. To je to, boljše ne more biti.
Trenutno igrate tretjo sezono v Veszpremu. Kakšni so obeti za naprej? Ostajate v klubu?
Za eno leto imam še sklenjeno pogodbo. Sem tudi v fazi svoje kariere, kjer se ne obremenjujem s tem, kaj bo čez eno leto. Bomo videli. Vse karte so še odprte. V klubu so zadovoljni, tudi David je zadovoljen. mogoče bom ostal, mogoče pa bodo iskali mlajšo rešitev. O tem se bomo še pogovarjali. Dejstvo je, da si želim še igrati. Minimalno vsaj še tri ali štiri sezone, tam nekje do 38. leta, ko bodo otroci v šoli. Imam določen načrt, ampak nikoli ne veš kaj te čaka na poti. Trenutno res o tem sploh ne razmišljam. Uživam na igrišču, uživam v rokometu in uživam v tem, kar delam. To je trenutno najbolj pomembno.
Foto: Sportida.com, Facebook/Veszprem
