Avtor: Nejc Mravlja
27. 1. 2026, 10.04
V zadnjo kategorijo sodi nedavni prestop Edina Džeka iz Fiorentine k Schalkeju. Vprašanje, ali ima ta poteza športni smisel, je legitimno. A hkrati zgreši bistvo. Schalke 04 trenutno ni klub, ki bi nujno potreboval še eno optimalno odločitev. Potrebuje nekaj drugega. Potrebuje signal. Impulz. Razlog, da se znova pogleda v ogledalo in si reče: “Nismo odpisani. Računajte na nas.”
View this post on Instagram
Klub, ki je izgubil kompas – in išče smer
Schalke ni le klub, ki že tretjo sezono v nizu tava v brezpotjih nemške druge lige. Schalke je klub, ki je v zadnjih letih izgubil zgodbo o sebi. Od evropskih večerov in polnih tribun ob najbolj bleščečih evropskih večerih v ligi prvakov do finančnega roba, kadrovskih zamenjav in sezonskih kriz identitete. Navijači so ostali, strasti ne manjka, a izginila je gotovost.
Nemška druga liga je liga preživetja. Brutalna, fizična, pogosto kaotična. Liga, kjer ne zmaga vedno boljši, temveč tisti, ki je praviloma bolj trdoživ od konkurence. In prav v takšnem okolju se je Schalke znašel v nevarnem vakumu: prevelik za to ligo, a prešibak za elito. Preveč zgodovine, premalo stabilnosti.
Zato ni presenetljivo, da prvo mesto knapov na lestvici ne vzbuja evforije. Vodstvo? Lepo. A ne dovolj. Navijači Schalkeja so videli preveč, da bi verjeli le številkam. Potrebujejo nekaj, kar se čuti. In potem se je pojavil on: Edin Džeko.
Ker sproži nekaj, česar drugi ne morejo
Če bi Schalke podpisal pogodbo z obetavnim 22-letnim napadalcem iz druge belgijske lige, bi bila to racionalna poteza. Navijači bi jo sprejeli z razumevanjem. A ne z navdušenjem. Ker takšni prestopi ne spreminjajo razpoloženja. Ne prelomijo tišine.
Džeko vsekakor jo. Ne zaradi nostalgije, temveč zaradi teže, ki jo nosi. Ker njegovo ime takoj prikliče asociacije: Manchester City, Roma, Inter, liga prvakov, nepozabni goli, velike tekme. Igralec, ki je v tem tisočletju med desetimi najboljšimi strelci najmočnejših lig stare celine. Ob bok Messiju, Ronaldu, Kanu. To niso trivialne primerjave. Gre za reference. In čeprav bosanski veteran ni več na vrhuncu, ohranja bistvo: Džeko ni simbol propadanja. Je simbol trajanja. Dolge, zavidanja in spoštovanja vredne kariere, profesionalnosti, avtoritete.
View this post on Instagram
Vprašanje kondicijske pripravljenosti ni edino pomembno
Seveda se ob tem poraja vprašanje: lahko 39-letnik sploh kljubuje zahtevam sodobnega nogometa? Sploh nogometa, ki temelji na intenzivnem izvajanju pritiska, hitrih tranzicijah in nenehnem fizičnem stiku, torej elementih, ki jih goji Schalkejev trener Miron Muslić?
A tisti, ki Džeka spremljajo od blizu, opozarjajo na nekaj drugega. Na njegovo pripravljenost. Na njegovo disciplino. Na dejstvo, da še vedno trenira kot mladenič. Zdaj že bivši soigralec v Firencah Robin Gosens ni naključno poudaril, da je Džeko prvi v telovadnici in zadnji, ki jo zapusti. To ni romantika. To je profesionalni standard.
Poleg tega druga nemška liga ni tekmovanje, v katerem bi bil odločilen le sprint. Je liga duelov, igre s telesom, igre v kazenskem prostoru. In prav tam je Džeko vedno blestel. Z občutkom za prostor. Z igro s hrbtom proti golu. Z mirnostjo pred zaključkom. Morda ne bo igral vsake tekme. Morda ne bo vsak vikend odigral vseh 90 minut. A tudi to ni nujno njegov namen.
Džeko kot katalizator
Ne glede na sijajno cameo vlogo na nedeljskem debiju proti Kaiserslauternu (2-2), ko je z golom za 1-2 v končnici tlakoval pot do glede na vsebino neslutenega remija, bi bila največja napaka pričakovati, da bo Edin Džeko sam popeljal Schalke v prvo ligo. Ker preprosto ni realno in je kvečjemu nepošteno. Njegova vloga je drugačna in ima globlji pomen.
Je katalizator. Igralec, ob katerem mlajši rastejo. Ob katerem se tempo umiri, ko je treba. Ob katerem se slačilnica zresni. Trenerju daje možnost, da na igrišču uresniči ideje, ki zahtevajo izkušenega referenčnega napadalca.
In morda še pomembneje: je figura, ki spremeni percepcijo. Tudi zunaj igrišča. Mediji začnejo gledati drugače. Tekmeci se pripravijo bolj resno. Stadion se odzove bolj čustveno. Nogomet ni izoliran sistem. Psihologija igra ogromno vlogo.
View this post on Instagram
Navijači ne hrepenijo po naslovih – hrepenijo po smislu
Če so poročila točna in je Džeko res zavrnil finančno ugodnejšo ponudbo iz Pariza, da bi podpisal pogodbo s Schalkejem, potem ta odločitev nosi simbolno težo, ki presega športni vidik. Pomeni, da je izbral zgodbo pred udobjem. Izziv pred varnostjo. Smisel pred denarjem. In to navijači razumejo. Še posebej navijači Schalkeja, ki so v zadnjih letih prevečkrat dobili občutek, da so le postaja, ne cilj.
Pogovor z nekdanjim knapom in rojakom Seadom Kolašincem, ki naj bi bil odločilen za ”Diamantovo” selitev v Gelsenkirchen, je v tem kontekstu skoraj filmski. “Če želiš še enkrat doživeti nekaj res velikega – potem se s Schalkejem loti misije vzpon v prvo ligo.” To ni marketinški slogan. To je notranji klic.
Pri tem je potrebno razumeti še nekaj: navijači Schalkeja trenutno ne sanjajo o ligi prvakov. Sanjajo o tem, da bodo spet ponosni. Da bodo oblečeni v modro-belo čutili, da klub ve, kdo je. Zato takšne zgodbe delujejo. Zato jih nogomet potrebuje. Ker brez njih ostanejo le tabele in bilance.
Ko so navijači Olympiqua iz Marseilla ob koncu pomladi 2014 pozdravili tedaj novega trenerja Marcela ”El Loca” Bielso s transparentom ”Norec, uresniči naše sanje”, niso zahtevali naslovov. Zahtevali so vizijo. Občutek, da je nekdo pripravljen iti z njimi na pot. Če se bo na Veltins-Areni pojavil podoben navijaški transparent, ne bo šlo za ironijo. Šlo bo za prošnjo. In obljubo.
Morda se bo izkazalo, da Džeko niti ne bo odločilen. Morda bo prispeval le nekaj golov. Morda bo njegova vloga predvsem mentorska. A tudi to ne bi pomenilo neuspeha. Kajti včasih klub potrebuje nekoga, ki ga spomni, da ima pravico sanjati. Da njegova zgodovina še vedno nekaj pomeni. Da ni zgolj opomba pod črto v nogometnem almanahu. Edin Džeko in Schalke morda ni popolna ljubezen na prvi pogled, ni razmerje v coni udobja, morda niti ni porok lepše prihodnosti. A vendar je zgodba. In brez njih nogomet ne bi obstajal.
Foto: Firospportphoto.com/Guliver Image
