Borec, ki ženo posluša, a je zaradi nogometa ne sliši

Siniša Mihajlović lahko v Bologni deli življenjske nasvete na in ob igrišču. Nekdanji odlični nogometaš je tudi v vlogi trenerja na uspešni poti, medtem pa je uspešno preskočil številne ovire. Strateg Bologne ima smele načrte, svoje znanje pa uspešno prenaša na številne generacije.

Siniša Mihajlović je z Bologno znova na igriščih, Ekipo pripravlja na nadaljevanje Serie A, ob tem pa je našel čas, da je s pomočjo spletnih platform nekaj življenjskih lekcij podelil z nadebudnimi nogometaši kluba.

“Ko prides na igrišče, moraš misliti, da si močnejši od vseh. Moraš biti ponižen, a samozavesten. To je ključno. Vsak dan stremiš k napredku. Med prvoligaši sem začel igrati pri 17 letih in tam sem igral do 37. V karieri sem osvojil 16 lovorik, praktično vse, kar se v nogometu da. Vedno sem igral za največja moštva in zelo sem užival. Teh 20 let je najlepših v mojem življenju,” je enemu od nadebudnežev odgovoril Srb, sicer rojen v Vukovarju na Hrvaškem, ki si je Evropo in svet pokoril v rosni mladosti z beograjsko Crveno zvezdo.

Nihče od mladih slušateljev ga ni videl igrati v živo, vseeno pa so slišali za njegove smrtonosne proste strele v drugi polovici 90’ in na začetku tisočletja. “Lahko bi napisal knjigo o izvajanju prostih strelov. Dober sem bil v tem, a veliko je bilo naravnega talenta. Ni bilo strela, pri katerem bi mislil, da ne bom zadel. Na vsake toliko fantom dam kakšen nasvet, zdaj ne streljam več. Še pred dvema letoma sem udaril močneje in bolje od številnih mojih igralcev. Pa čeprav nisem aktiven že več kot 10 let.”

Za prikaz vsebin z družabnih omrežij morate omogočiti piškotke družabnih omrežij (Twitter, Facebook, Youtube, …). S potrditvijo se strinjate z uporabo piškotkov za družabna omrežja.
Potrdi Več o nastavitvah piškotkov.

Letos je mladi Riccardo Orsolini dokazal, da se je nekaj naučil od svojega srbskega profesorja. Njegov zadetek s prostega strela proti Fiorentini je bil na meji verjetnega. da ne govorimo o tem, kako pomemben je bil, saj je tik pred koncem tekme prinesel točko.

“Po naključju sem mu dan pred tem res razlagal o izvedbah prostega strela. Iz tega položaja ne vadimo strelov pogosto, saj je praktično nemogoče zadeti. Ključ je bil, da ni preveč razmišljal, le meril je močno. Če ne bi zadel, bi imeli navijači in mi na klopi marsikaj za pripomniti,” se je zadetka spomnil Mihajlović.

Vselej je neposreden, zato prizna, da zaradi strasti do nogometa včasih trpijo najbližji. “Pogosto se pogovarjam z ženo in ko govori, je ne poslušam. Razmišljam ali naj igram z Orsolinijem, Olsenom ali kom drugim. Vpraša me, če jo poslušam in pravim da da, a je jasno, da temu ni tako. Tako je življenje trenerja, o nogometu razmišljamo 24 ur na dan. V tem poslu je tako, kot če bi imel 10 magisterijev, pa bi si želel še enajstega,” pravi Mihajlović.

Koronavirus je zaustavil nogomet, a sezona je znova na obzorju. Mihajlovič je postal svojevrsten simbol, saj se je uspešno bojeval z levkemijo.

“Bili so težki trenutki a prav v takšnih ne smeš obupati. Še močneje moraš garati, da jih najhitreje prebrodiš. Zares nikoli nisem pomislil, da bi obupal. Nogomet se igra za zmago. Ko izgubiš, ni prijetno. Vsi skupaj se trudimo, da bi zmagovali, ker se nato počutiš odlično. Vsaj en teden se počutiš super, vse do naslednje preizkušnje,” je še dodal Siniša Mihajlović.

Foto: Guliver/GettyImages
Video: Youtube