Avtor: Nejc Mravlja
11. 2. 2021, 11.09
»Moje delo sestoji iz doseganja zadetkov in ustvarjanja nevarnosti za tekmečeve obrambe,« je pristavil po koncu prvega polčasa proti zadnjeuvrščenemu moštvu italijanske prve lige. Ibrakadabra si ni vzel preveč časa za uresničitev kratkoročnega nedeljskega cilja. Dobrih dvajset minut pred novo ikonično izjavo je dosegel jubilejni 500. gol v profesionalni klubski karieri, a s soigralci se je boril za nekaj več. Odigrati je bilo treba še polčas, potrditi zmago in ohraniti prvo mesto na lestvici. 45 minut zatem si je s sotrpini mel roke z dodatno nagrado v obliki 501. zadetka. Podobno kot Andrej Ševčenko, ki je v po zimi dišečem novembrskem vikendu leta 2003 v Hudičevem objemu prispeval svoja 100. in 101. gol. Z majhnima lepotnima popravkoma: Ukrajincu je to uspelo proti letečim osličkom iz mesta Romea in Julije … dobitnik zlate žoge 2004 pa je vse prebliske nanizal kot član enega kluba. Ibra je in še bogati usodo več sredin, pri Milanu bo v nadaljevanju za ekipo sila obetavne pomladi lovil magično stotico (v rdeče-črnem dresu se je v nedeljo ustavil pri številki 88 golov).
Na nedeljski preizkušnji v Milanovi nogometni scali se je izkazal že s šestim dvojcem v tej prvenstveni zgodbi. Kot so zapisali v ponedeljkovi izdaji največjega domačega športnega časnika, ga v tem pogledu ne prekaša nihče od junakov iz elitnih petih evropskih lig. Obstajata le še dva druga hladnokrvna strelca, ki sta se z ikoničnim Švedom poravnala po številu tekem z vsaj dvema napadalnima prebliskoma: Juventusov Cristiano Ronaldo (s prav tako šestimi pari golov) in Robert Lewandowski (štirje dvojci, hat-trick in četverec). Pri Gazzetti so v isti sapi dodali, da je nekdanji napadalec Barcelone in PSG od konca poletja, razpet med primežem poškodb in okužbe s planetarno nadlogo številka ena, odigral le 11 tekem. Če za Milan lahko zatrdimo, da rezultatsko ne popušča, bi za Ibro brez težav izpostavili, da nadpovprečno spretno izkorišča ponujeno priložnost.
1,3 gola na tekmo
Z imenitnim povprečjem 1,273 gola na tekmo mu med sebi (ne)enakimi v najmočnejših petih evropskih ligah zvesto sledijo Lewandowski (1,263), Cristiano Ronaldo (0,941), Erling Haaland (0,933) in André Silva (0,895). Med italijansko nogometno smetano se z boljšim izkoristkom igralnega časa ponaša le Atalantin Luis Muriel (12 golov v 647 minutah). Kaj pa Zlatan? V 881 minutah jih je zbral 14. Kolumbijski soigralec Joja Iličića je natančen na vsakih 54, Ibra na 62 minut, a je prvi odigral več tekem od Milanovega Benjamina Buttona, ki je po začetku sezone kar dva meseca preživel zunaj igrišč. Postavnemu napadalcu, ki se vztrajno približuje 40. letu, je težko kaj očitati. »Po mojem mnenju bi lahko brez težav igral še vsaj pet let,« je decembra navrgel Švedov dolgoletni zastopnik Mino Raiola. Tako kot v večini primerov, je slednji najbrž spet pretiraval. Pa vendar bi že pogled na Zlatanov izstopajoč prispevek marsikoga prepričal v pritrditev tezi razvpitega superagenta.
»Zlatan ni zablestel zgolj s številom golov, njegova dejanska moč se skriva v tem, da je zanje potreboval tako malo tekem,« so zapisali v Gazzetti. V nasprotju z Ibro (11 tekem, na eni je vstopil kot rezervist in odigral dobrih pet minut) jih je Lewandowski v tej izvedbi Bundeslige oddelal 19, Ronaldo za Juve 17. Interjev Romelu Lukaku, ki se ponaša s povprečjem 0,7 gola na tekmo, je obogatil 20 krogov. V (žal le za TV) gledalstvo silno mamljivi in mikavni Serie A 2020/21 je Ibrahimović zadel na osmih od enajstih preizkušenj, ki jih je odigral. Na šestih se je izkazal z ‘doppietto’.
Nekateri opazovalci dogajanja so z dvomom spremljali Švedovo zmožnost klubovanja zahtevnim fizičnim izzivom proti najtežjim nasprotnikov, a jih je karizmatični napadalec v kali zatrl. Od vrnitve v Milano januarja lani je namreč zadel proti vsem ‘velikanom’: na treh mestnih derbijih je prispeval štiri gole in asistenco, proti devetkratnim zaporednim prvakom je na dveh tekmah zbral gol in podajo, Romino obrambo je na jesenskem dvoboju začaral z dvojcem, s katerim je zablestel še proti Napoliju. Z leti je ob dobrem zavedanju lastnih zmožnosti razvil sposobnost odmerjanja energije v moštveno vsebino (manj pogosto kot v preteklosti se vrača v zvezno vrsto in v obrambo), k čemur je bistveno pripomogla bogata igralska inteligenca, ki jo skozi čas pridno ohranja. Še več, veliki Z jo z leti celo nadgrajuje.
Bolj zrel in nesporni vodja (pri Milanu še izrazitejši in vplivnejši kot kjerkoli poprej) v slačilnici med povečini občutno mlajšimi soigralci, ti ob liderjevi stalni prisotnosti vlagajo dodatne napore in počnejo tudi stvari, za katere se v nasprotnem primeru morda ne bi odločali, obenem pa Ibra zanje predstavlja merilo kakovosti, uživa neizmerno zaupanje. Šved se v dolgoletni uspešni športni poti morda še nikdar ni tako opazno razcvetel. »Vrnitev v Milano me je spremenila. Zares sem srečen,« je na robu solz izustil po januarskem novem dvojcu na gostovanju pri Cagliariju. Prerojeni Zlatan se je morda res spremenil, čeprav stari dobri Ibrakadabra še zdaleč ni preteklost.
Podaljšanje romance s Hudičem?
Moštvo trenerja Ibra…, pardon, Stefana Piolija v tej sezoni navdušuje iz tedna v teden in ko se zdi, da bi lahko za hip popustilo in predse spustilo katerega od najbližjih zasledovalcev v zgoščenem vrhu domače prvenstvene razvrstitve, iz rokava povleče novega aduta. Nihče ne ve, do kam lahko seže trenutna ligaška lokomotiva na Apeninskem polotoku, a nekaj je gotovo: nič od tega se najbrž ne bi zgodilo brez vrnitve nogometaša s številko 11. Neomahljiv značaj, marljivost, petično urejen urnik, popolna disciplina do dela, brezpogojno žrtvovanje, zahtevnost in neizprosnost do soigralcev … Ibra je v klub vnesel lastnosti in odlike, s katerimi je bil AC Milan v ne tako davni preteklosti že prežet in je z njihovo pomočjo izdatno obogatil bleščeče vitrine, na katerih se je pred drugim Švedovim prihodom vztrajno nabiral prah, na zmagovite vrednote pa je skozi številne mučne sezone tonjenja v sivo povprečje malodane pozabil. Zlatanova vrnitev je v prestolnici mode zamenjala ploščo na igriščih in zunaj njih. Dejanja so sledila obljubam. Rezultati so potrdili spremembe. Dovolj, da bo ostal v Hudičevem objemu še dodatno leto? Trend gre v to smer, čeprav prebiva več tisoč kilometrov stran od družine, ki je ostala v domači Skandinaviji in jo velikan s prepoznavnim čopom še kako pogreša.
»Smo ena najmlajših ekip v Evropi in potrebujemo vodjo, kot je Ibrahimović. Zatrdil nam je, da bo podpis nove pogodbe odvisen od njegove telesne pripravljenosti. Če bo igral tako kot zdaj, ne vidim nobenega razloga, da bi nas zapustil,« je v ponedeljkovem intervjuju za najpomembnejšo italijansko športno televizijo dejal eden glavnih odločevalcev v Milanovi upravi Paolo Maldini. Po obeh nedeljskih zadetkih proti Crotoneju je Ibra pogledal na častno tribuno, se nasmehnil in z govorico telesa bolj ali manj nazorno nakazal: »Še eno leto.« Kot bi vodstvo kluba želel prepričati v pripravljenost na podaljšanje sodelovanja. »Vse je odvisno od Paola, ki ima vse v svojih rokah,« je Milanova zvezda Sirij pred tedni slikovito podala žogico na upravno stran. Gre zgolj za nepotrebno vprašanje izbire pravega trenutka za objavo vesele novice za Milanove tifoze? Najverjetneje res. Če jih je ikonični nogometni čarovnik bosansko-hrvaških korenin kaj naučil, je to, da jih vsak dan lahko navduši s čim novim, najraje nepričakovanim …
Foto: Šport TV
