Avtor: Gregor Kovačič
18. 9. 2017, 09.11
Dvorana Sinan Erdem, gledalcev 12.000, sodniki: Maranho (Brazilija), Sahin (Italija), Conde (Špa).
Slovenija: Randolph 11 (5:6), Dragić 35 (8:9), Nikolić 4 (4:4), Prepelič 21 (5:6), Murić 5, Blažič 7 (3:4), Vidmar 2, Dončić 8 (2:2).
Srbija: Mačvan 18 (2:2), Bogdanović 22 (2:2), Lučić 9 (3:3), Milosavljević 2 (2:2), Birčević 8, Štimac 2, Micić 4, Gudurović 6, Jović 2, Kuzmić 6 (0:2), Marjanović 6 (4:4).
Prosti meti: Slovenija 27:35, Srbija 13:15.
Met za dve točki: Slovenija 21:37, Srbija 24:45.
Met za tri točke: Slovenija 8:26 (Prepelič 4, Dragić 3, Murić), Srbija 8:25 (Mačvan 2, Bogdanović 2, Birčević 2, Gudurović 2).
Skoki: Slovenija 36 (25 + 11), Srbija 36 (23 + 13).
Osebne napake: Slovenija 20, Srbija 28.
Pet osebnih: Lučić (40.).
Ekipni uspeh je sta dopolnila kapetan Goran Dragić, ki je bil izbran za najkoristnejšega igralca prvenstva (MVP), in Luka Dončić, ki je bil uvrščen v prvo peterko prvenstva. V njej je seveda tudi Dragić ter Rus Aleksej Šved, Srb Bogdan Bogdanović in Španec Pau Gasol.
Sloveniji so se uresničile sanje, osvojila je svojo prvo medaljo v članski konkurenci. Do nje je prišla brez poraza, dobila je torej vseh devet tekem, kar doslej ni uspelo še nobeni reprezentanci, odkar je Fiba evropska prvenstva razširila na štiriindvajset ekip. Slovenija je hkrati najmanjša država z zlato medaljo na EP od leta 1935 dalje in petnajsta država, ki je postala evropski prvak.
Največji uspeh slovenskega ekipnega športa v vsej njeni zgodovini je v dvorani Sinan Erdem proslavilo okoli 7000 Slovencev, ki so z vsemi možnimi prevoznimi sredstvi pripotovali v Turčijo. Pred dvorano in v njej so pričarali nepozabno kuliso, za katero so si, tako kot slovenski košarkarji za svojo igro, prislužili simpatije celotne Evrope.
To je drugi najštevilčnejši obisk slovenskih navijačev na športnih prireditvah v tujini in rekord evropskih prvenstev po podatkih Fibe. Slovenski rekord še naprej drži nogometna tekma s Španijo na evropskem prvenstvu 2000 v Amsterdamu, na katero je prišlo 10.000 Slovencev, Istanbul pa je zdaj prehitel Beograd 2005, kamor je na košarkarsko tekmo z Grčijo prišlo 5000 Slovencev.
Največja zmaga v zgodovini slovenskega športa je tudi v domovini sprožila val ekstaze. Ljudje so noreli od navdušenja, se objemali in skakali, plesali in vriskali. In to zelo, zelo dolgo v noč.
Reprezentanca Slovenije se bo v domovino vrnila v ponedeljek popoldan, ljubitelji športa pa jo bodo lahko pozdravili zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani. Točno uro prihoda bo Košarkarska zveza Slovenija sporočila v naslednjih urah.
Slovenski košarkarji se niso ustrašili zgodovinske priložnosti. Zgrabili so jo z obema rokama. Če je bila tekma zgodovinska, je bila zlasti druga četrtina za anale, za košarkarske sladokusce in za v učbenike. Kapetan Goran Dragić jo je odigral šampionsko, v stilu največjih zvezdnikov evropske košarke in lige NBA.
Pri zaostanku 18:22 je stvari vzel v svoje roke. V 15. minuti je v dvorani že donelo MVP, MVP. Dragić je bil ob rezultatu 38:28 pri 14 točkah, do konca polčasa jih je dosegel še enajst in Slovenija je odšla na odmor s 56 doseženimi točkami, proti 47 Srbije. Kapetan je 26 točk dosegel ob metu iz igre 9:14, trojkah 2:2, prostih metih 6:6, ob tem pa je imel še štiri skoke in tri podaje.
Če imaš takega kapetana, je celi ekipi veliko lažje. In Dragić je nadaljeval tam, kjer je ostal – s trojko za 59:47. Slovenija je držala prednost vse do 26. minute, ko so slovenski navijači onemeli. V bolečinah je na tleh obležal Luka Dončić. Držal se je za gleženj in ob pomoči zdravnikov je zapustil parket. Nanj se ni več vrnil. In tudi Slovenija brez njega ni bila več ista ekipa.
Srbija se je takoj približala na 63:61 in čeprav so jo Anthony Randolph, Goran Dragić in Klemen Prepelič oddaljili na 69:61, je bilo jasno, da bo zadnja četrtina napeta kot puška. Začela se je na najslabši možen način, poškodoval se je še kapetan Goran Dragić. Odšepal je na klop, se sicer še vrnil na parket, a hitro je bilo jasno, da je Slovenija za ključne minute ostala brez svojih dveh zvezdnikov.
Srbski navijači v dvorani – zbralo se jih je 4000 – so začutili priložnost, reprezentanca na parketu se je približala in v 36. minuti povedla 78:77. Dragić je bil tedaj še na parketu, toda videlo se je, da ga boli mečna mišica in da ne more več igrati. Iz igre je šel pri rezultatu 82:82, ko je semafor kazal še dobre tri minute igre.
Stvari je v svoje roke vzel Klemen Prepelič. Najprej je zadel trojko, nato še met za dve točki, ko je Gašper Vidmar prilepil ‘banano’ najboljšemu srbskemu igralcu Bogdanu Bogdanoviću, pa se je dokončno odprla pot do zmage. Prepelič je zadel še dva prosta meta za 88:82, Aleksej Nikolić je dva dodal 35 sekund pred koncem, Jaka Blažič pa je zapečatil zlato z 92:82.
Slavje se je začelo in se bo nadaljevalo še celo noč, ves naslednji dan, do konca tedna, leta. Večno.
