Avtor: Blaž Magdič
25. 12. 2018, 09.14
Kitajska je leta 2015 dobila organizacijo zimskih olimpijskih iger 2022 in si zadala cilj, da postane močna tudi v zimskih športih. Zaokrožile so prve zgodbe o nastanku posameznih ekip.
Kitajec Hanati Tuerxun je sklepne priprave na sezono 2018/19 opravil v Sjusjoenu v bližini olimpijskega Lillehammerja. Sočasno sta bila z njim na progi domača zvezdnica smučarskega teka Heidi Weng in francoski biatlonski zvezdnik Martin Fourcade. Razlika je bila očitna, a želja kitajskega tabora je, da se to do iger v Pekingu spremeni.
Enaindvajsetletni Tuerxun je eden od več sto kitajski športnikov, ki se v Skandinaviji pripravljajo na igre, Norveška pa je tista država, ki Kitajcem, ki v smučarskem teku nimajo tradicije, pomaga pri pripravah in razvoju. Gre za uraden sporazum med državama, ki vključuje tudi skupno delo v raziskavah in boju proti dopingu, Kitajci pa bodo Norvežanom po športni plati pokazali denimo, kako je moč napredovati v namiznem tenisu.
Do februarja 2022 naj bi se Kitajci približali svetovnemu vrhu. “Ne vem, če nam bo res uspelo. Tega med nami ni poskušal še nihče, a smo optimisti,” pravi norveški trener Kristian Bjune Sveen, ki trenira skupino 13 izbranih kitajskih tekačev starih od 15 do 21 let. Gre za tekmovalce, ki so se v preteklosti ukvarjali z drugimi športi, veliko je nekdanjih atletov, za zimske igre pa so prvič stopili na smuči. In jeseni je bilo takih skupin v Lillehammerju sedem.
Trenerji poudarjajo, da gre za izredno disciplinirane in motivirane športnike, ki pa imajo majhne težave s prilagajanjem. Po eni strani gre za druge navade in običaje, drugačna je hrana, po drugi pa se posameznike loteva tudi domotožje, a prednost ima dober olimpijski nastop pred domačimi gledalci.
Prav disciplina in motivacija kitajskih športnikov sta pustila izreden vtis na skandinavske trenerje. “Mladi športniki so izredno spoštljivi in na treningih dajo vedno vse od sebe. Na nek način je z njimi zelo lahko delati, saj jih ni treba priganjati,” pravi Kjetil Strandbraten, ki trenira skupino smučarjev skakalcev.
Tudi on opaža težave zaradi jezika, prehrane in različne kulture, a dodaja, da gre za športnike, ki so pripravljeni za uspeh na igrah narediti vse.
In Kitajci ustvarjajo vse na novo. Sedemnajstletni Zhenpeng Wang kandidira za ekipo v smučarskih skokih. “Zame je najpomembnejše, da nastopim na zimskih olimpijskih igrah,” pravi tekmovalec – začetnik, ki je pri tej starosti do jeseni šele enkrat skočil z 10-metrske naprave. Najboljši slovenski skakalci se v tej starosti spogledujejo že s poleti v Planici.
“Kitajci niso vajeni, da jih kdo vpraša, kako so in če se zabavajo na treningu. Čudi jih tudi, ko se pogovarjamo o motivaciji, saj dajo vedno 100-odstotkov,” pripoveduje trener Bjune Sveen. Za Kitajske športnike je napor na treningu samoumeven. Tudi zato, ker številni izhajajo iz siromašnega okolja in šport je za njih odskočna deska v boljše življenje.
In Kitajska se je projekt zimskih iger lotila z maso mladih, ki jim je dala tuje strokovnjake. Večina še nikoli ni videla ne tekaških smuči, niti smučarskih skakalnic. Nerodnosti in zapletov je bilo že našteto, podrobnosti pa bodo do iger verjetno razkrili tudi nekateri slovenski trenerji, ki sodelujejo s kitajskim olimpijskim komitejem.
Peter Kotnik tam dela z deskarji na snegu, Jure Radelj s smučarji skakalci, Pavli Čebulj z alpskimi smučarji in nekateri sodelujejo tudi s slovenskimi pomočniki. Zaenkrat so informacije skope, saj je za pogovor z njimi potrebno posebno dovoljenje delodajalcev.
