Avtor: Nejc Mravlja
24. 3. 2022, 09.16
Santosu je pred play-offom za biti ali ne biti ponagajala vest o poškodbi Rubena Nevesa, a sivolasi strateg o ustrezni zamenjavi za vezista angleškega Wolverhamptona ni predolgo razmišljal. Nabor kandidatov za preskok čez turški zid in težko pričakovan finale z boljšim iz dvoboja med Italijani in Makedonci je razširil junak lanskega evropskega prvenstva mladih reprezentanc. Vítor Machado Ferreira z vzdevkom Vitinha se je po izstopajoči stoženski pustolovščini, ki so jo bodoči upi v rdečo in zeleno odete članske izbrane vrste sklenili šele s finalnim porazom proti Nemčiji, presenetljivo hitro in odmevno uveljavil v prvi ekipi domačega velikana s stadiona Dragão. Kakovostne predstave niso ostale neopažene in pred dnevi je po sili razmer dočakal še uresničitev sanj v obliki prvega vpoklica v elitni nogometni oddelek s Cristianom Ronaldom na čelu.
View this post on Instagram
Modri ljudje pogosto pravijo, da nesreča enih pomeni srečo za druge. Avtorstvo pregovora je najbrž neupravičeno pripisano francoskemu razsvetljenskemu mislecu Françoisu-Marieju Arouetu Voltairu, saj ga je v delno spremenjeni preobleki že nekaj stoletij prej na dan postavil nizozemski renesančni filozof Erazem Rotterdamski: »Kar nekomu škoduje, drugemu koristi.« S pripoznavanjem avtorstva in vprašanjem, kdo je bil prvi, si zagotovo ne beli glave Ruben Neves, a se je rečenica prav v njegovem primeru znova potrdila za še kako prikladno. Poškodba na tekmi z Leedsom mu je zaprla vrata za letošnji reprezentančni spored ključni marčevski norosti … in posredno poskrbela za veliko zadovoljstvo bivšega klubskega soigralca, ki je z naknadnim vpoklicem obkljukal novo karierno prelomnico, pa tudi večine zveste portugalske navijaške vojske, ki razočaranja ob neuvrstitvi Vitinhe na prvotni seznam kandidatov za današnji obračun s Turčijo ni mogla skriti. V ponedeljek sta tako postala volk sit in koza cela.
Za začetek … bomba s 35 metrov
Najzvestejši spremljevalci zametka članske športne poti bodočega reprezentanta si bodo za vedno zapomnili mesto Chorley sredi Lancashira (slabih 20 km iz Blackburna) in stadion Victory Park, kjer si je Vitinha dokončno ustvaril ime v žogobrcarskem miljeju. Dosegel je edini zadetek v tekmi šestnajstine finala FA pokala … in to kakšen gol! Žoga je po supersoničnem strelu na poti za usodno belo črto premagala polnih 35 metrov. Navdušenci nad portugalsko Primeiro Ligo bi v en glas dejali, da od sicer nadarjenega mladeniča s pičlimi osmimi nastopi v prejšnji sezoni za prvo ekipo Porta takšnega članskega prvenca le ne bi pričakovali. Vitinha jih je z odmevno potezo osupnil in nakazal, da talentirani par nog krasi posebna čarovnija.
Navijači londonskega Chelseaja so temnolasca iz Santa Tirsa pobliže spoznali mesec pozneje, ko je vstopil v zadnji minuti rednega dela in v sodnikovem dodatku asistiral za zmagoviti gol rojaka Pedra Neta. Wolves so na domačem Molineuxu potopili Modre s Stamford Bridga. Že dobro leto prej so si Vitinhovo ime za ušesa zapisali številni privrženci najpopularnejše nogometne strateško-upravljavske video igre. Ti še posebej budno spremljajo številna tekmovanja mlajših kategorij, portugalskega vezista so opazili spomladi 2019 ob zmagovitem lovu na Uefino mladinsko različico Lige prvakov s Portom, istega leta s Seleçãom U19 igral v finalu evropskega prvenstva in postal odkritje slovitega turnirja Maurica Revella v provansalskem Toulonu, kjer je bil v družbi Brazilcev Antonyja (danes člana Ajaxa) in Matheusa Cunhe (danes Oblakovega soigralca pri Atléticu Madrid) izbran v idealno enajsterico. Privrženci površnih poenostavitev še danes verjamejo, da so pri Portu po tedaj 15-letnikovem enoletnem medklicu v podružnici zmajev Padroenseju dobili neprecenljiv dragulj. Precej bližja resnici je trditev, da je Vitinha začel nogometno dozorevati pozneje v družbi rojakov: vrstnika Fábia Vieire in prekaljenega Joãa Mária, s katerima se danes bori za igralne minute v zvezni vrsti modro-belih.
»Dosegel je raven, ki je niti sam ni pričakoval …«
Vitinha po izjemnem zadetku na svojo smolo ni nizal podobnih napadalnih presežkov. Navzlic zaključku pomladi, ki jo je preživel v udarni enajsterici, se uprava Wolverhamptona ni odločila za odkup pogodbe in plačilo zajetne odškodnine 20 milijonov evrov. In ker nesreča enih pomeni srečo drugih, so se nasmeški tokrat znašli na obrazih navijačev Porta: lani poleti so dočakali vrnitev ljubljenca v zmajevo gnezdo. Navdušenja ni skazilo niti zavoljo rdečih številk in znatnega finančnega primanjkljaja neizogibno slovo kapetana Sérgia Oliveire. A ni šlo vse tako gladko. Vitinhovo drugo obdobje v mestu slovitega portovca je sprva močno spominjalo na prvo. Mladenič je s težavo nabiral prepotrebne minute za dokazovanje in bistveno več časa kot na igrišču presedel na klopi. Sčasoma se je zganil trener Sérgio Conceição in spoznal, da fant premore preveč talenta, da bi ga zapravljal na stranskem tiru. Lep primer je tekma s Paços de Ferreiro v začetku letošnjega marca (4-2), ko je Vitinha z nizom tehničnih presežkov v veliki meri soustvaril tretji Portov zadetek.
Za trenerja zmajev serijska preigravanja le niso dovolj, od varovancev želi in zahteva, da neutrudno tečejo in se neusmiljeno brez popuščanja borijo za vsako žogo. Conceiçãov poziv je očitno padel na plodna tla. Kot je na novinarski konferenci po omenjeni tekmi izpostavil Vitinhov nadrejeni, zna mladenič tudi to. »Da je z žogo na ti, smo vedeli vsi. Ima izjemno tehnično znanje. Izboljšal je natančnost dolgih podaj, občutek za pravočasno oddajo žoge, predvsem pa napredoval v igri brez nje. Sodi med nogometaše, ki v povprečju osvojijo največ žog, zato velja za enega popolnejših vezistov pod našim okriljem. Že do danes je dosegel raven, ki se je najbrž niti sam ni nadejal.« Zablestel je do te mere, da je decembra in januarja pometel s konkurenco v izboru za najboljšega igralca meseca v portugalskem prvenstvu, četudi je decembra zbral le gol in asistenco, januarja pa pri golih ekipe sploh ni aktivno sodeloval. Dokaz več, da za priznanje premoči in odmevne vloge ne potrebuje megalomanskih številk.
View this post on Instagram
Vitinhi v vlogi metronoma na sredini igrišča očitno še kako ustreza opravljanje nalog deklice za vse. Prestreza nasprotnikove podaje, narekuje ritem, s preigravanji in tehničnimi vložki dviguje občinstvo na noge, deli uporabne žoge in sem ter tja preverja moč strela, katerega čarovnijo pozna le on sam. Z večplastnostjo si je prislužil nemalo zvenečih primerjav, v prvi vrsti z Jackom Grealishem, Joãom Moutinhom in Marcom Verrattijem – od katerega se ločuje po strelu več in cigareti manj –, s katerim bi se lahko pomeril že naslednji teden: v primeru zmage nad Turčijo in uspeha Italije proti Severni Makedoniji. Čeprav se je na selektorjevem spisku znašel kot zamenjava za poškodovanega rojaka, Vitinha upravičeno računa na vsaj epizodno vlogo na prihajajočem izzivu na domačem Dragãu, ki bo gostil današnjo in – ob portugalski zmagi – tudi torkovo odločilno tekmo za uvrstitev na letošnji reprezentančni vrhunec. Odsotnost Rubena Nevesa in Renata Sanchesa bi Fernando Santos utegnil nadomestiti z vsaj epizodno vključitvijo Portovega vezista. Z njim bi sivolasi selektorski maček na igrišču pridobil kanček prepotrebne čarobnosti, ustvarjalnosti in domišljije v srcu rdeče-zelene zvezne vrste, kjer vseh treh lastnosti kronično primanjkuje. Karkoli se bo zgodilo, bo Portugalska potovala na svetovno prvenstvo ali ostala brez vstopnice za Katar, bo prihodnost Seleçãa vsekakor počivala na Vitinhovih plečih.
Foto:originalFilename:oliveira-fcportov220309_npjzr.jpg via Imago Sports via Guliver
