Avtor: Nejc Mravlja
9. 10. 2018, 10.19
Še več. Vodi nekdo, ki ga velik del evropske nogometne javnosti še pred nekaj tedni sploh ni poznal in nekdo, ki je oktobrsko reprezentančno okno dočakal z več klubskimi goli od Messija in Neymarja … Vam dejstvo, da je iskana osebnost 23-letni Poljak še ne pove dovolj? Tudi prav, v miru se namestite v svoj udoben fotelj in ob branju spodnjih vrstic podoživite življenjsko zgodbo nogometaša, za katerega si še spomladi nihče ni predstavljal, da bi čez nekaj mesecev lahko postal prvi strelec med igralci iz klubov elitne evropske ligaške peterice. Še več, zdelo se je utopično, še posebej, ker je imel za sabo (zgolj) eno sezono z več kot 15 zadetki, za mnoge premalo, da bi preživel »zakon« elitnega italijanskega »calcia« …
Otroštvo za sivimi zidovi Niemcze
Niemcza je ena od mnogih vasi v Spodnji Šleziji, kjer vladata mir in spokoj. Ob vznožju gorske verige osrednjih Sudetov (Góry Sowie) teče reka Ślęża, ob kateri se vsak dan ustavljajo polni avtobusi zvedavih turistov, ki tja zahajajo občudovat pisano naravo in lepoto središča vasi z znamenitim Rynkom in mogočnim sistemom utrdb, zgrajenih pred pol tisočletja. V tem slikovitem in razgibanem okolju je odraščal Krzysztof Piątek. Vaško življenje mladim ni omogočalo palete načinov preživljanja prostega časa, z izjemo posedanja na številnih klopeh in brezkončnega čakanja na boljši jutri. Prepogosta značilnost poljskega podeželja, kjer prebivalstvo na vsakem koraku posluša, česa vsega se ne da in česa vsega se ne more. »Tu si je težko najti delo. Ljudje so zato prepuščeni samim sebi. Veliko prijateljev iz otroštva in sošolcev je zašlo v uživanje nedovoljenih substanc in se predalo alkoholizmu, kar opažam vselej, ko se vračam domov, zato še toliko bolj občudujem starša, da sta me uspela usmeriti drugam,« razlaga Piątek. Prav oče je najzaslužnejši, da je sin postal profesionalen športnik. Nekdanji uspešen nogometaš na lokalni ravni je pravočasno uvidel, da Krzysztof poseduje spodobno osnovo za obetavno kariero. Svoje neuresničene sanje, povezane z igranjem na največjih evropskih stadionih, je prenesel na sina in ga po vrnitvi z Norveške, kjer je zaslužil dragocene krone za lažjo preskrbo družine, vpisal v nogometno akademijo Lechie Dzierżoniów, kluba, katerega pisarna se nahaja dobrih 15 kilometrov od doma današnjega napadalca Genoe. Zagotovo ne slučajna izbira, Lechia namreč že vrsto let velja za ugledno valilnico talentov in ustanovo, ki nadebudnim mladcem ponuja kakovotno vadbo v pogojih, izrazito podobnih najelitnejšim domačim profesionalnim institucijam. V sredini, prežeti z družinsko naravnanim okoljem, je mladi Piątek začel svoj meteorski vzpon. V prej opisanem vsakdanu lokalnega okolja nogomet velja za sredstvo osebnostne rasti in nudi izhod v boljše življenje. To pot je ubral tudi novi vodja slačilnice, prepojene z neustavljivo željo in železno voljo. Osnova zanju je bil njegov pester urnik: bujenje ob 6. uri, po uri plavanja je med vožnjo v Dzierżoniów vase zbasal mamin zajtrk, sledil je pouk in po kosilu vadba do večernih ur, nato povratek domov, večerja in počitek, pred katerim je na steni svoje domače sobe občudoval vzornika: brazilskega Ronalda in francoskega »božanskega plešca« Zizouja.
Odhod, “petka” in prva ljubezen
Starša sta v dobrobit potomca in njegovo odraščanje hitro uvedla vzgojno spremembo: očetove prevoze je zamenjala vožnja z redno avtobusno linijo znamenite družbe PKS (orig. Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej), po kateri je potreboval slabo uro do cilja. Premik, ki ga je bil, meni nič, tebi nič, primoran sprejeti. Vsak konec tedna so tekme Lechie obiskovali številni iskalci talentov in ogledniki največjih poljskih klubov. Leta 2013 sta sijajno generacijo podmladka »Trobarvnih« vodila prav tedaj 17-letni Piątek in leto starejši branilec Jarosław Jach. Govorice o njuni nadpovprečni nadarjenosti so hitro prešle meje lokalnega okolja in zgolj po prgišču odigranih minut (brez gola) za člansko moštvo, je Krzysztof v družbi Jacha sprejel povabilo na preizkušnjo v Lubin po priporočilu lokalnega nogometnega veljaka in tedaj trenerja vratarjev Zagłębieja, Jacka Kubasiewicza. Slednji se dogodka z veseljem spominja: »Že po prvih minutah uvodnega treninga smo vedeli, da smo našli, kar smo iskali. Krzysztofov strelski nagon in sposobnost zadevanja z obema nogama sta nas navdušili.« Nekaj deset tisoč evrov visoka odškodnina je ob 25% deležu od naslednje prodaje prepričala Lechio, da se je odrekla uslugam napadalca, ki se je v prvi »službi« v večjem mestu hitro privadil na novo, bolj tekmovalno in manj družinsko okolje. Da bi prihranila nekaj sredstev, sta si z Jachom delila stanovanje v središču Lubina. Ob nogometu so proste ure minile ob redkih obiskih nočnega življenja in nenehnem uživanju ob računalniških igrah serij Counter-Strike, Battlefield in Call of Duty. Virtualne izstrelke so hitro zasenčili strelski nogometni podvigi. Prva prelomnica se je zgodila pri 19 letih, ko ga je »Harry Potter« poljskega trenerstva, Piotr Stokowiec, znan po pretanjenem umu, pretirani (iz)rabi karo vzorca in živo oranžni naramni torbici, septembra 2014 na domači drugoligaški tekmi z Chobryem iz Głogówa poslal v igro v 2. polčasu in z izbiro zadel v polno. Šest minut po vstopu je s peto sijajno sprejel podajo iz kota in z zbranim občinstvom vzradoščeno podoživel prvi članski presežek.
Sezono po izpadu v pekel druge lige je sklenil s šestimi goli in tremi asistencami na zadnjih 11 preizkušnjah in tako postal ključen akter vrnitve med elito. Zaslovel je kot nepredvidljiv napadalec, ki je zgodaj pokazal znake zrelosti. Nanjo je vplivalo tudi srečanje z bodočo življenjsko sopotnico (tedaj še študentko 4. letnika prava), Paulino Procyk. Ta je po vzoru soproge Roberta Lewandowskega, Anne, svojega izbranca vzela pod svoje okrilje, pričela skrbeti za njegovo prehrano, odmik od »ponorelega sveta« in usklajevanje urnika obveznosti. »Pomagala mi je odkriti nov svet, svet odraslih. Ob njej sem se spremenil in se iz fanta razvil v moškega.«
Prelom in nova strast
Nadaljevanje ni bilo tako srečno. V drugi sezoni v Lubinu so se nenehna miselna razhajanja s trenerjem Stokowiecem približevala vrelišču. Piątek je dvignil raven aktivnosti na in izven igrišč, vse pogosteje vadbi z žogo dodajal redne obiske fitnes centra, na travni ruši pa ostal »rojeni strelec«: z godrnjanjem, petičnostjo in jeznimi odzivi na slabe podaje soigralcev si je prislužil njihovo neodobravanje. Rojeni vodja, ki je živel le za zadetke, si je letvico postavljal vedno višje, naravnost hlepel po občutenju pritiska bližine nasprotnikovih branilcev v njihovem kazenskem prostoru in željno čakal na to, da preseneti slehernega vratarja. Če ni blestel na treningu, je naslednji dan dodatno vadil. S še večjo intenzivnostjo in dlje. Vzgiba, s katerima je vse bolj izčrpaval klubskega vodjo stroke. Vmes se je prebil v poljsko mlado reprezentanco, kjer je bil v senci prve selektorjeve izbire, Mariusza Stępińskega, a si vseeno priboril številne simpatije, med njimi s strani stratega Cracovie, Jacka Zielińskega, ki je Piątka takoj postavil v vlogo vodje klubskega napada: “Branilci sovražijo take napadalce, ki utelešajo zdravo mero agresivnosti in z njo neskončno motrijo njihovo gibanje.” V središču Malopoljske se je izvrstno znašel, kmalu so ga pričeli primerjati z Lewandowskim, katerega je vselej, tudi javno, občudoval. Še bolj vzneseno se je počutil, ko so domači novinarji njegove odlike postavljali ob bok idolu iz otroštva, Ronaldu in urugvajskemu »El Pistoleru«, Luisu Suárezu, katerega biografijo je nekaj mesecev zatem prebral na dušek. Napadalci, ki se ob vrhunskih tehničnih sposobnostih v vsakem prepiru radi naredijo »nedolžne«.
Trener “vrtnar”
V prvi sezoni v klubu mu je prvič v članski karieri uspelo preseči mejo 10 zadetkov. Zieliński mu je poveril zaupanje, Krzysztof mu ga je uspešno vračal. Ustrezal mu je napadalen način igranja, prepreden z nenehnimi selitvami v sredino igrišča, vključevanjem na obe krili in še posebej sejanjem zmede in nevarnosti v nasprotnikovem kazenskem prostoru, kjer je znal pravočasno podstaviti nogo in v pravem trenutku zamahniti z glavo. Kljub nenehnemu napredku v dojemanju taktičnih podrobnosti in spodobnemu razvoju tehničnih spretnosti je ohranil vihrav in vzkipljiv značaj, kar je polagoma postal kamen spotike Zielińskijevega naslednika, Michała Probierza, ta je tudi javno pričel izpostavljati Piątkovo svojeglavost in samovoljnost (v izjavah, v katerih je kritiziral igralce, je pogosto uporabljal primerjavo, da njihov učinek ne prinaša sadov, zato ga še danes kličejo »vrtnar«). Kritike so učinkovale, a z njihovim upoštevanjem je sorazmerno vpadala strelska učinkovitost, kar pa ga ni odvrnilo od razdajanja za ekipo, ki v sezoni 2017/18 ni dosegla zastavljenih ciljev, ostala brez uvrstitve v končnico za prvaka in posledično brez uresničenih evropskih sanj. Na tekmah, ko vsebine ni bogatil s strelskimi presežki, je novi kapetan spodbujal soigralce, dajal napotke, izvajal enajstmetrovke in si s svojim moštvenim delovanjem prislužil vzdevek »Lewangolski« ali še pogosteje »Lewy«. Stopil je korak naprej. Če je prvo sezono v Cracovii sklenil z 11 goli, je v drugi (njegovi zadnji) učinek nadgradil z 21 zadetki, 4 asistencami in 7 rumenimi kartoni. Številke, ki označujejo njegove kakovosti in šibkosti. Kljub zavidljivemu učinku se pravi sprožilni moment še ni zgodil, čeprav se je prihodnost zdela obetavna. Osvajanje Italije
5 milijonov evrov visoka ponudba je prepričala vodstvo Cracovie. Usodni da je rekel Genoi, kjer si ga je kot nosilca svoje napadalne filozofije zamislil trener Davide Ballardini. Že prvi koraki so dali slutiti, da igralca menjava okolja in načina vadbe ni iztirila. O tem priča učinek Poljaka na šestih pripravljalnih tekmah: 12 zadetkov. Po naravi izjemno gibljiv, kljub 183 centimetrom višine izjemno močan v igri z glavo, s spodobno tehniko obvladovanja žoge, nadaljuje uspešno tradicijo poljske nogometne »diaspore« v kraljestvu »calcia« in se je v največjem italijanskem pristaniškem mestu pridružil še dvema varovancema svojega zastopnika Szymona Pacanowskega, članoma Sampdorie Karolu Linettyu in Bartoszu Bereszyńskemu.
Strokovna javnost na avgustovsko klubsko nogometno dogajanje gleda s precej distance. Veliko igralcev in ekip, ki zasijejo v uvodnih tekmovalnih izzivih nove sezone, običajno hitro sestopi v sivo povprečje. Navzlic temu pa pripravljalno obdobje vseeno ponudi nekaj smernic, kam bi se lahko odvila posamezna zgodba, na eno zelo obetavnih je pred pričetkom novega tekmovalnega obdobja stavila uprava najstarejšega italijanskega nogometnega kluba. Genoa je v prejšnji sezoni po vsebini igre veljala za morda najbolj odzivno, nekoliko bolj nazorno povedano, reaktivno ekipo, v postavitvi 1-5-3-2 s consko obrambo in nizkim blokom silila tekmece v odprto igro, da bi trio osrednjih branilcev rdeče-modrih brez večjih težav odbijal visoke predložke. Težava je nastopila v napadu, kjer so vezisti Genoe na čelu z bočnima igralcema s težavo prehajali na nasprotnikovo polovico in tako preredko hranili napadalce z uporabnimi podajami. Posledice: nizko število priigranih priložnosti, slab delež uspešnosti strelov in zgolj 33 doseženih zadetkov. Pred novo tekmovalno zgodbo si je Ballardini zamislil novo paradigmo – bolj napadalno postavitev z nekoliko višje stoječim obrambnim blokom. V tej ideji je svoje mesto našel Piątek, ki na položaju klasične »devetke« igra središčno vlogo v fazi napada: sprejema dolge podaje in se tako osvobaja nasprotnikovega pritiska v družbi krilnih igralcev (na pripravljalnih tekmah) Gorana Pandeva in Iurija Medeirosa. Ballardini je že poleti nakazal in preizkusil drugo možnost – igro z dvema klasičnima napadalcema, zlasti po prihodu obetavnih Christiana Kouaméja in Andree Favillija. S prvim se Piątek izvrstno ujame, uspešnega sobivanja s posojenim igralcem Juventusa gologlavi trener iz Ravenne še ni v celoti preizkusil, je pa ostal zvest trikotniku, ki ga tvori Pandev v navezi s Kouaméjem in poljskim ostrostrelcem. Ta je s svojimi pogostimi izleti v zvezno vrsto (z namenom pomagati ekipi, da v večjem številu krene v napad) že dokazal, da zna biti uporaben tudi v vlogi pomožnega napadalca.
“Kocka je padla”
Eden Piątkovih trenerjev v Cracovii, Grzegorz Kurdziel, rad poudarja, da je Krzysztof veliko pozornosti posvečal glasbi in svojo izbiro vsiljeval ekipi. »V hotelu, v slačilnici, na avtobusu … povsod je odločal o glasbi. Nekoč se soigralec ni strinjal z njegovo izbiro. Piątek mu je odvrnil: ”Hočeš gole? Potem pusti glasbo pri miru!” Vsi ostali smo v hipu planili v smeh, oboževali smo njegov smisel za humor.« Že pred selitvijo na Apeninski polotok je najboljši poljski »DJ« med napadalci znal opozoriti nase, kjerkoli se je nahajal. Nič drugače ni v srcu Ligurije, ki že »pleše« na njegov glasbeni okus. Še več, nogometno javnost na Apeninskem polotoku je omamil z ubrano »nogometno« mazurko, primerljivo z živahnostjo glasbenih mojstrovin njegovega rojaka, slovitega skladatelja Frédérica Chopina. 8 uradnih tekem za Genoo, 13 zadetkov (od skupaj 16 golov ekipe!): 9 v Serie A, dodatni štirje na eni tekmi Coppe Italia. Poljak je novo tekmovalno zgodbo pričel silovito, kljub temu, da je poleti vstopil v zanj nov svet, uspel prenesti strelsko uspešnost s pomladi (pri Cracovii je med februarjem in majem zadel enajstkrat) na jesen. Zadel je na čisto vseh tekmah Genoe v novi sezoni. Nerealno in težko predstavljivo. V 690 minutah v prvenstvu in pokalu mu je uspelo 13 golov, povedano drugače, v povprečju zadeva enkrat na polčas. Po šestih krogih je izenačil prvi rekord. Postal je prvi novinec v italijanski prvoligaški konkurenci z vsaj osmimi goli v tem obdobju sezone po nekdanjem (že preminulem) »registi« Atalante in Juventusa, Dancu Karlu Aageju Hansnu, ki mu je to uspelo davne jeseni 1949 za »Orobice« iz Bergama. Trenutno je na dobri poti, da se povsem približa, poravna ali celo preseže izjemen dosežek Gabriela Batistute, ki je v dresu Fiorentine zadel na vseh uvodnih 11 prvoligaških preizkušnjah sezone 1994/95. Šlezijec ostaja realen: “Batijev rekord je vreden vsega spoštovanja in mi bo težko uspel. Kmalu igramo proti Juventusu, Milanu in Interju, ki tekmecem redko dopustijo več kot priložnost na tekmo, a velja poskusiti.”
V javnosti so hitro vzniknila vprašanja tipa: Kaj lahko še pričakujemo od »poljske havbice«? Kdo bo ustavil Poljakovo smrtonosno strelsko formo? Odgovori tako zgodaj v sezoni niso preprosti in enoznačni, vendar mnogi verjamejo, da se bo zgodilo nekaj velikega, kar potrjuje vse večje zanimanje evropskih velikanov za usluge trenutno neustavljivega napadalca. “Skrivnostni recept za uspeh? Vsak trening in tekmo želim 100% izkoristiti. S trenerjem Ballardinijem se v celoti strinjava o moji vlogi na igrišču, na tekmah tako natančno vem, kaj moram početi,” je po zadnji klubski zmagi v Frosinoneju, začinil jo je z dvema goloma (30. septembra, 2-1), zaupal novinarjem italijanskega Skya. “Alea iacta est,” kot je dejal sloviti Julij Cezar po prečkanju Rubikona. Kocka je padla.
Klasični napadalec, ki blesti z učinkovitostjo in izvrstnim gibanjem
Nova Genoina »devetka« je pravi lisjak kazenskih prostorov. V njih nenehno išče ugoden položaj za kakovosten sprejem podaj soigralcev, čaka na pravi trenutek in se vztrajno izogiba pastem prehitka. Ima vse lastnosti, da postane velikan evropskega in svetovnega žogobrca. Pri 23 letih mu je že na prvih tekmah v zelo zahtevnem tekmovanju, ki slovi po taktični disciplini in obrambni zavzetosti, uspel veliki met, s čimer imajo težave tudi precej bolj zveneča imena, lep primer je »sramežljiv« prvi vtis Cristiana Ronalda pri Juventusu. V oči bodeta predvsem presunljiv občutek izbire vselej pravega strelskega kota in šopek čarovnij, pod katerimi podlegajo tekmečevi branilci in vratarji. Zdi se neustavljiv. Ob tem Ballardini (upravičeno) ne skopari s pohvalami na njegov obrambni učinek, s katerim tvorno sodeluje tudi pri zametkih napadalnih akcij.
Kratkoročen nakup
Že po nekaj tednih v novi sredini je postalo jasno, da ne bo dolgo (zgolj) prva violina napada rdeče-modrih iz Ligurije. Z bleščečo formo je požel največ zanimanja v obeh milanskih klubih, še posebej pa torinskega Juventusa. Uprava v zadnjih letih serijskega vladarja italijanske nogometne krajine je že konec septembra navezala stike s Poljakovimi trenutnimi delodajalci. Igralčeva vrednost se je v primerjavi s poletjem povečala že za štirikrat. Genoa je z njegovim prihodom ogromno pridobila in se ji morda obeta zanimiva sezonska pustolovščina s srečnim koncem. Bolj verjeten scenarij je, da bo klub v zameno za bogato odškodnino nogometaša kmalu prodal. Ravnodušna ni niti tujina. V dveh mesecih je omamil vse: od Barcelone do Münchna, od Liverpoola do Madrida. Se bosta zanj ogrela kluba, za katera odkrito navija: PSG in Arsenal? Bolj kot to ga trenutno zanimajo prihajajoče vadbene seanse, streli in goli. V čevljih znamenitih klubskih predhodnikov Diega Milita, Cosima Franciosa, Marca Nappija, Roberta Pruzza, Virgilia Levratta idr. se izvrstno počuti in želi v klubu pustiti trajen pečat. Zdi se, da se še ne bo ustavil, nogomet je za Krzysztofa vir užitka in čista zabava.
