Avtor: Šport TV
18. 5. 2020, 11.31
Če so še prejšnji teden naslovnice polnile evforične izjave po sprejetju varnostnega protokola, ki ga je spisala italijanska nogometna zveza, potrdil pa nacionalni zdravstveni komite, je tik pred zdajci le prišlo najprej do treznega premisleka v klubih, med šefi klubskih zdravstvenih služb in med igralci, ki jih zastopa sindikat oziroma združenje, nato pa do revolta. Kamna spotike sta bila predvsem dva. V primeru okužbe enega člana moštva, bi moralo celotno moštvo, ki je sestavljeno iz približno 60 ljudi, v karanteno za dva tedna. V tem času bi moral biti vsak ločen od drugih, treningi pa bi bili prekinjeni. Odgovornost za to pa bi po tem protokolu – in to je ta druga sporna točka – nosili šefi klubskih medicinskih ekip.
Klubi so tako včeraj popoldan enotno zahtevali spremembo protokola v teh dveh točkah (in še nekaterih drugih) in se sklicevali na nemški model, ki v primeru okužbe enega člana moštva predvideva le izolacijo te osebe, vsi drugi pa so od tega trenutka dalje podvrženi stalnemu testiranju brisov, a trenirajo in igrajo normalno naprej. Italijanska nogometna zveza je zato na hitro spisala 14 stranski predlog sprememb varnostnega zdravstvenega protokola, ga poslala italijanski vladi, ta pa ga je sinoči ekspresno preposlala zdravstvenemu komiteju. In zdaj? Čakamo.
Čakamo, kaj bodo odvrnili zdravstveni strokovnjaki, infektologi. Po nekaterih informacijah bo minilo kar nekaj dni, preden bomo dobili odgovor. Odgovor na predlog, da bi v primeru okužbe enega od članov moštva, ta posameznik odšel v izolacijo, vsi drugi pa bi: ostali dva tedna skupaj v karanteni (denimo v vadbenem centru), normalno trenirali in se vsi redno (na svoje klubske stroške) na vsakih 48 ur testirali.
Ni jih malo, ki verjamejo, da bi lahko ta predlog dobil zeleno luč, a v isti sapi dodajajo, da je lahko ta protokol ustrezen le za čas priprav na nadaljevanje prvenstva. Torej za naslednje štiri tedne. Če bi takšna pravila ostala v veljavi tudi za tekmovalno obdobje, pa je zelo velika verjetnost, da se prvenstvo znova prekine. In če bi se zgodilo to, bi to najbrž pomenilo tudi predčasni dokončni konec sezone v Serie A.
Prav zato klubi, ki jim je najbolj do tega, da se prvenstvo izpelje do konca, na vso moč pritiskajo na športnega ministra Spadaforo in premierja Conteja, naj italijanska vlada dovoli nadaljevanje kampionata po nemškem protokolu, ki ga je sprejela tudi španska liga, verjetno pa ga bo tudi angleška.
Ker pa še vedno velja sprejet protokol iz prejšnjega tedna, ne želi tvegati nihče, zato se skupinski treningi še niso začeli. In zato tudi datum morebitnega nadaljevanja prvenstva (13.6) ni več tako jasno začrtan. Če je sploh kdaj bil, saj ga italijanska vlada nikoli ni potrdila.
Nezadovoljstvo in nervoza vseh, ki so kakor koli udeleženi in povezani z italijanskim prvoligaškim nogometom, se iz dneva v dan stopnjuje. V zobeh imajo predvsem športnega ministra Spadaforo, ki je v svojih izjavah velikokrat nenatančen, nemalokrat pa se je v zadnjem mesecu primerilo tudi to, da je v enem samem dnevu uspel negirati samega sebe, si nasprotovati. Zamerijo mu tudi neodločnost in pomanjkanje občutka za najbolj priljubljeno športno panogo na italijanskem škornju, ki je hkrati po nekaterih podatkih tudi tretja najmočnejša ekonomska panoga v italiji.
Pomenljivo je, da ne Spadafora ne Conte nikoli v svojih izjavah nista jasno izjavila, da je sezona v Serie A na tej točki končana. Prav tako nikoli nista izjavila, da se bo sezona zagotovo nadaljevala. Doslej je bilo v njunih izjavah nadaljevanje kampionata izraženo v pogojniku. Če se bo krivulja novih okužb še naprej zniževala kot v zadnjem mesecu, če ne bo drugega vala, če bo vlada imela takšna in takšna zagotovila, če se bodo sprejeti takšni in takšni protokoli, ki pa jih bo nujno moral odobriti znanstveno-zdravniški komite …
In medtem ko spremljamo ta ping-pong med klubi, igralci, nogometno zvezo, vlado in zdravstvenim komitejem, je peska v zgornjem delu ure vse manj. Čas nezadržno teče. Minevajo dnevi, tedni, meseci … Če želijo to sezono rešiti, jo izpeljati do konca in hkrati ne ogroziti naslednje, potem je verjetno zadnji termin za nadaljevanje tam nekje okrog 20. junija. Še pred tem pa morajo klubi seveda vsaj štiri tedne normalno in kakovostno trenirati. Morda pa vlada računa prav na to, da bo peska zmanjkalo …
V Evropi smo v času pandemije videli dve diametralno nasprotni odločitvi. Francoska in nizozemska vlada sta že konec aprila prepovedali nadaljevanje svojih nacionalnih prvenstev, nemška kanclerka Merklova na drugi strani pa je omogočila nadaljevanje bundeslige. Zdi se, kot da italijanska vlada ta hip ni prepričana, komu bi se pridružila. Morda pa čaka, da bo videla, kakšne, če sploh kakšne, bodo posledice vnovičnega zagona prve nemške lige na epidemiološko sliko Nemčije. Ta je, mimogrede, ta hip precej boljša od tiste v Italiji, hkrati pa je v Nemčiji za novim virusom umrlo štirikrat manj ljudi kot v Italiji.
Nogometna italija ta trenutek diha plitko, skoraj “na škrge”. Ozračje je napeto, kaotično, negotovo. Marsikdo si želi, da se vse skupaj konča. Tako ali drugače. Z jasno vizijo, pravili, protokoli in točnim ter potrjenim datumom nadaljevanja ali odločitvijo, da je tukaj in zdaj konec te sezone. Tako ena kot druga odločitev bo za sabo potegnila vrsto posledic. Menim, da bi bilo negativnih bistveno manj in pozitivnih nekajkrat več, če bi se boj za scudetto 2020 nadaljeval. Čim prej. Nenazadnje, že Stari Rimljano so vedeli, da ljudstvo predvsem v težkih časih potrebuje kruh in igre. Da to še vedno drži, potrjujejo podatki o gledanosti bundeslige minuli konec tedna. Pred ekrani je sedelo trikrat več ljudi kot običajno.
Foto: Šport TV
