Avtor: Nejc Mravlja
28. 1. 2021, 10.05
Navzlic nekaterim osuplim pogledom lahko brez ovinkarjenja zatrdimo, da je bil posel dobro premišljen in spretno izpeljan. Vse do Chelseajeve zmage v četrtem krogu Pokala FA proti skromnemu nižjeligašu Luton Townu se niti v najbolje obveščenih angleških medijih ni pojavilo odkrito namigovanje o spogledovanju Modrih s Thomasom Tuchlom. V začetku naslednjega tedna je uradno objavljeno slovo Franka Lamparda dokončno okrepilo očitno predhodno utemeljeno govorico ulice: nesrečnega Britanca je na dobro plačanem managerskem mestu zamenjal prav nekdanji trener Paris Saint-Germaina.
47-letni Bavarec je le nekaj tednov po izstrelitvi iz varnega pariškega fotelja privolil v 18-mesečno pogodbo (z možnostjo podaljšanja za dodatno sezono), s katero bo končno odkril lepote zanj »najbolj vznemirljivega ligaškega tekmovanja na svetu«. Na predstavitveni novinarski konferenci je le za kratko brezposelni strateg nov izziv s sijajem v očeh označil za »neverjetnega«. Pa vendar je nova Chelseajeva pridobitev še pred nastopom funkcije sprožila sila mešane odzive.
Zadovoljni Thiago in nepotrpežljivi par Kai-Timo
Nekdanji angleški reprezentant in zaščitni znak Manchester Uniteda Gary Neville je v priljubljeni oddaji na najpopularnejši domači športni televiziji navdušeno pospremil zadnjo okrepitev Modrih. »Gre za vrhunskega managerja z bogato paleto izkušenj iz dveh velikih klubov.« V istem mediju Nevillovega mnenja ni delil zgovorni Harry Redknapp. »Kdo pravi, da je Tuchel velik trener? Osvajati domače lovorike s PSG te še ne naredi velikega. Kaj je s tem dokazal? Ko vodite pariško ekipo, preprosto morate posegati po naslovih.« Kaj je pravzaprav prepričalo Chelseajevo upravo? V prvi vrsti Tuchlove korenine. Thiago Silva, za katerega se je Tuchel pri PSG odkrito zavzemal za podaljšanje pogodbe in Brazilcu v svojem pariškem mandatu nikdar ni odvzel kapetanskega traku, v Londonu nedvomno ni edini, ki je z veseljem sprejel potezo nadrejenih.
Odmevna poletna prišleka Kai Havertz in Timo Werner sta ob novici o menjavi na mestu vodje stroke pričakovano zastrigla z ušesi. Ne zaradi tega, ker ne bi uživala Lampardovega zaupanja (nekdanji manager jima je ponudil izdatno število igralnih minut), temveč zavoljo dejstva, da se v novem šefu najverjetneje skriva ključ do njune dejanske prilagoditve na angleško okolje. Visoki odškodnini (80 in 53 milijonov evrov) v obeh primerih nista pomenili zagotovila za bleščeče predstave in demonstracijo njunih bogatih odlik, kar potrjujejo tudi številke (gol in asistenci Havertza na 16 prvenstvenih tekmah, po štirje zadetki in asistence na 19 ligaških izzivih za Wernerja).
Svež veter z druge strani Rena
Ob tem, da z obema govori isti jezik, se od Tuchla pričakuje, da ju bo znal primerno uporabiti v svoji taktični geometriji. Torej nekaj, kar ni uspelo v shemah, zamislih in pristopih pogosto preveč zmedenemu predhodniku. Bavarec se je s Havertzem in Wernerjem (kot trener nasprotnih moštev je ob robu igrišča aktivno spremljal njune prve članske nogometne korake) soočal v osemletnem službovanju v elitnem nemškem prvenstvu, obenem se je po zaslugi svoje taktične petičnosti, ki je tako ugajala zlasti nadrejenim pri Borussii iz Dortmunda, do potankosti seznanil z njunima igralskima profiloma. Ne gre pozabiti, da je prav Tuchel kot trener črno-rumenih v profesionalno orbito izstrelil Christiana Pulišića, za kar se mu je reprezentant ZDA javno zahvalil ob za mnoge prehitri razvpiti selitvi na Otok, kjer vsestranski napadalni vezist v modro-belem dresu še ni upravičil bogatega vložka (64 milijonov evrov). Spet smo pri visoki odškodnini …
Zgornje trditve je za samooklicano največjo angleško športno radijsko postajo zgledno strnil nekdanji branilec Modrih Mario Melchiot. »Ob prihodu slehernega novega trenerja se vsakdo nadeja, da bo izkoristil svež veter. Vsi igralci, tudi tisti, ki ne dobivajo priložnosti, se vrnejo za startno črto. Pogled v preteklost nam pove, da je Tuchel vodil Mainz in Borussio, v katerih je dvakrat zapored nasledil Jürgena Kloppa. Zagotovo mu ne gre odrekati posebne povezanosti z nemškimi nogometaši. Ob tem ciljam na Havertza in Wernerja, ki se ponašata z polno malho izkušenj iz Bundeslige in ju Tuchel odlično pozna. Prepričan sem, da so se njegovi novi delodajalci vprašali: ”V oba smo vložili nemalo milijonov, le kdo bi bil njun idealen mentor, da bi iz njiju iztisnil kar največ?”«
Svoboda zvezdnikom, prostor mladim
Ob upanju na pravilno usmeritev nemškega igralskega para je Tuchel vodstvo šestkratnih angleških prvakov zapeljal še z izrazitim smislom za skupinsko vodenje. V francoski prestolnici je gojil odličen odnos z najbolj nadarjenimi posamezniki (če izpostavimo zgolj najbolj izstopajoča: Neymarja in Mbappéja). Desetouvrščeni klub slovite Premier League si je navkljub spodobnemu uvodu nabral šest točk zaostanka za četrtim mestom, ki ob koncu sezone še prinaša uvrstitev v Ligo prvakov, sopomenko za poglaviten cilj z ruskimi milijoni izdatno podprte zasedbe. Klubski velmožje in žena v lovu na vrnitev v širši vrh računajo na Tuchlovo uspešno trenersko preteklost. Njegovi prejšnji ekipi sta resda v povsem drugačnih okoliščinah in soočeni s šibkejšo konkurenco v petih zaporednih sezonah zmogli skočiti na zmagovalni oder.
Lampardov naslednik bo svoj uspeh skušal graditi še na eni osnovni pogonski osi – prizadevati si nadaljevati predhodnikovo smelo začrtano stalno vključevanje nadarjenih mladeničev iz klubske akademije v člansko moštvo. Z drugimi besedami: strokovnjak, ki je pri prejšnjih delodajalcih užival priljubljenost tudi zaradi namenjanja šopka minut za dokazovanje mladih, v London ni prispel rušiti zgrajene stavbe in delati revolucije. Mladi val na čelu s Callumom Hudsonom-Odoijem, Masonom Mountom, Reecom Jamesom, Tammyjem Abrahamom in druščino se lahko upravičeno nadeja povečane Nemčeve pozornosti. Konec koncev ima ‘‘TuChelsea” na razpolago vse, da sčasoma postane ”aufregend” in za tekmece ”abschreckend’‘.
Foto: Šport TV
