Avtor: Nejc Mravlja
20. 2. 2020, 11.23
Trenerski posebnež ima za sabo vsega občudovanja vredno kariero, a se je zelo redko znašel v podobno nezavidljivem položaju. Poraz na prvi tekmi izločilne faze lige vseh lig je občutil le dvakrat: spomladi 2006 s Chelseajem in pet let pozneje z madridskim Realom, obakrat je bila premočna Barcelona. Včeraj se je zgodil tretji, ki 57-letnika niti ni presenetil. Zanj so Ostroge ta hip preveč oslabljene, da bi lahko upale na drugačno usodo.
Mourinho je preprosto ostal brez izbire. Poškodbi prvega strelca Harrya Kanea in nepredvidljivo navdihujočega Heunga-mina Sona sta predpostavili, da bo na zanj manj značilnem položaju klasičnega napadalca sinoči zaigral Lucas Moura. Brazilec je logično precej trpel, a Portugalec trdi, da drugače ni mogel postopati. »Položaj se da razložiti z dveh zornih kotov,« je po tekmi izjavil za angleški BT Sport. »Imamo odlično moštvo in izjemne igralce. Po drugi strani pa že ob pogledu na razpoložljive moči zaznate našo največjo težavo. Delujemo, kot bi se boja lotili z orožji brez nabojev.«
V prvem polčasu je v srcu odlično zasedene arhitekturne lepotice prevladoval nemški nasprotnik. Tottenham je znova reševal Hugo Lloris, ob koncu zasluženo imenovan za najboljšega posameznika na igrišču. Nekoliko paradoksalno so domači prejeli zadetek nekaj minut po odmoru, ko se je zdelo, da so uspeli omejiti do tedaj prevladujočo ustvarjalnost Rdečih bikov. Uspešno izvedena enajstmetrovka Tima Wernerja je obrnila dinamiko in
Tottenhamu znižala možnosti za preboj v naslednji krog. Po prejetem zadetku je v igro vstopil Erik »Coco« Lamela, ki je s svojo prodornostjo delno okrepil upe na ugoden izid, a se ta ni spremenil. »Veste, koliko vadbenih seans je po poškodbi opravil s soigralci? Niti ene! Takoj po zaključku okrevanja je dobil dobrih 20 minut v Ligi prvakov,« je vedoželjnim novinarjem v svojem novem edinstvenem nastopu navrgel The Special One.
»Smo na robu prepada«
Karizmatični manager je ob odsotnih adutih izpostavil še iztrošenost hrbtenice ekipe. Podobno kot Lamela je v dogajanje na sredini igrišča pregovorno živahnost vnesel Tanguy Ndombélé, še en rezervist, ki je v igro vstopil sočasno z Argentincem. Na novinarski konferenci po tekmi je bilo pričakovano v ospredju vprašanje o njuni uvrstitvi v začetno enajsterico. »Zavedel sem se, da nam Lamela na najvišji ravni ne more ponuditi več kot 20 minut in da Tanguy ni pripravljen za vseh 90 minut. Poskusil sem ju uporabiti na najboljši možen način. Ne zapovedujte mi, da sta bila pripravljena na boj od prvega sodnikovega piska, ker to ne drži.«
Včerajšnji poraz je za Portugalca pomenil sedmo zaporedno tekmo brez zmage v izločilnih bojih najelitnejšega evropskega klubskega plesa. Dvakratni osvajalec prestižne mednarodne lovorike pred povratnim dejanjem na Saškem umirja žogo. »Poraz z 0-1 ni pretirano zaskrbljujoč. Ohranjamo dobre možnosti za napredovanje. Bolj me moti pomanjkanje svežine v moštvu. Lucas je daleč od prave forme, podobno Bergwijn in Lo Celso … Imamo precej težav znotraj ekipe. Ne vem, na koga bom lahko računal na naslednjih tekmah. Če bi se lahko pripravili zgolj na Leipzig, bi še šlo, tako pa nas čaka zahteven urnik v FA pokalu in prvenstvu.« Začenši s sobotnim ligaškim gostovanjem pri Mourinhovem starem znancu Chelseaju. Razlog več za Portugalčevo grizenje ustnic. Zakaj je do tega sploh prišlo? Kako je mogoče, da je praktično neoslabljena zasedba v manj kot letu povsem skrenila z navidez čvrsto začrtane poti med zvezde v na prvi pogled nerazumljiv padec v vse globlje brezno?
Lepotna operacija je izmaličila občudovanja vredno podobo
Potem, ko mu je lani spomladi prvič v zgodovini uspel osupljiv polet v finale klubske smetane na Stari celini, je Tottenham le 8 mesecev pozneje prek Bayernove jesenske zaušnice do prekinitve sodelovanja z Mauriciem Pochettinom in ustoličenja kontroverznega Mourinha zamenjal boleč in brutalen padec na trda tla.
Bilo je 1. junija lani v Madridu. Brazilski vratar Alisson, Liverpoolov angel varuh, je med 80. in 85. minuto finala Lige prvakov zaustavil tri neugodne tekmečeve strele. Nekaj trenutkov zatem je Divock Origi osvobodil rdečo navijaško vojsko in Tottenhamu dokončno zaprl vrata v evropski paradiž. Ostroge tako blizu laskavemu dotiku srebrnine še niso bile. In kaj je sledilo? Dejanske potrditve pravilne usmeritve in nadaljevanja zavidanja vredne poti ni in ni. Ravno obratno. Tottenham se vse bolj oklepa sestopu v sivo povprečje.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Ponos londonskega severa se je pred štirimi leti trajno prebil v širši vrh domače konkurence. Tretje mesto spomladi 2016, drugo spomladi 2017 (7 točk za Chelseajem), tretje 2018 in četrto lani. Odlična odskočna deska za naskok na vrhunsko evropsko uvrstitev. Trajne umestitve v širši vrh Premier lige do lanske pravljice z nesrečnim koncem klub ni uspel nadgraditi z mednarodnim presežkom. Do junijskega madridskega finalnega večera so Ostroge vse od pomladi 1962 ostale pred vrati polfinala za mnoge najpomembnejšega nogometnega tekmovanja ..
Orkan Bayern
Je šlo le za kratek preblisk? Tottenham je jeseni v skupinskem delu brez bolečih prask opravil s Crveno Zvezdo in Olympiacosom (remi in 3 zmage). Precej večji zalogaj je predstavljal münchenski Bayern, ki je v 2. krogu v Londonu z domačini suvereno pometel in aktualnemu finalistu prisolil odmevno zaušnico (7-2). Dokaz več, da Pochettinov igralski ansambel ni zvenel tako ubrano kot spomladi. V primerjavi s poletjem 2018, ko se je dogajanju v prestopni vročici skoraj povsem izognil, je lani aktivno posegel po okrepitvah, s katerimi bi dodatno izboljšal utečen stroj, brez da bi izgubil katerega od glavnih adutov (izjemi sta Kieran Trippier, ki je odšel v Atlético in Christian Eriksen, ki se je pozimi preselil v milanski Inter). Odmevna novinca Tanguy Ndombélé in Gio Lo Celso sta vsaj na papirju osvežila in razširila obzorje zvezne vrste. Navzlic temu je prenovljen stroj pričel pojemati. Posledica: odhod Pochettina 19. novembra. Prelomnica, ki je presenetila slačilnico, kar so protagonisti javno in odkrito potrdili prek glasnikov Harrya Kanea, Tobyja Alderweirelda in celo Deleja Allija. »Imamo zelo nadarjeno moštvo. Moramo ga zgolj na novo oživiti in navijačem ponuditi pozitivno sezono,« je v posebnem sporočilu za javnost izpostavil predsednik Daniel Levy, ki je dokončno sklenil Pochettinov cikel in dal vedeti, da se pričenja nekaj novega.
Tottenhamova rak rana: dvoboji z velikani
Ta novost ima svoje ime in priimek: José Mourinho. Portugalcu je sicer uspelo dvigniti splošno rezultatsko krivuljo (52% zmag, pod Pochettinom v tej sezoni 29%), a ni razrešil osnovne težave, kar bi klubu omogočilo podaljšano evropsko pustolovščino: uspešnost na srečanjih z velikani.
Proti Bayernu (dvakrat), Liverpoolu (dvakrat), Chelseaju, Leicesterju in celo Manchester Unitedu … je Tottenham ostal brez uspeha. Edina izjema? Zmaga nad Manchester Cityjem v začetku meseca (2-0). V primerjavi z minulo sezono se je trend povsem obrnil. Borussia Dortmund (dvakrat), Liverpool, Real Madrid, Manchester United … so klubi, proti katerim so Ostroge izbojevale prestižne zmage še preden so se lotile lanskega zaključka čarobne evropske pomladi.
Že povprečen spremljevalec bi težko spregledal še eno akutno težavo Lilywhites: povsem razglašeno obrambo. Če so v prejšnji sezoni s polnim odmerkom solidarnosti in brezpogojnim pristopom pogosto znali omejiti pomanjkanje ravnotežja in ravnovesja v zadnji vrsti, osnovni hibi moštva, je v tem tekmovalnem obdobju obrambni oddelek s 54 prejetimi goli na 38 tekmah na vseh frontah (pod Mourinhom 28 prejetih zadetkov na 21 tekmah) postal v nebo vpijoč najšibkejši člen ekipne verige.
In če k naštetemu dodamo še odsotnost napadalnih stebrov Kanea in Sona (pogojno še Sissokoja), ki sta ohromili pregovorno ostrino Ostrog pred tekmečevimi vrati, je lanski finalist še pred včerajšnjo tekmo izgubil vlogo favorita. Zgovorni Portugalec je jeseni v prazno bevskal, da si » … nihče od zmagovalcev skupin spomladi ne želi dvodejanjke s Tottenhamom« in da so » … Spurs najmočnejši med drugouvrščenimi.« Po končanem prvem dejanju osmine finala je postalo še bolj jasno, da preboj Leipziga v četrtfinale ne bo nobeno presenečenje.
Foto: Šport TV
