Kapetan nogometnega kluba Maribor Marcos Tavares je po mnenju brazilskega veleposlaništva najbolj znani Brazilec v Sloveniji, podobnega mnenja so tudi v vodstvu slovenskega prvoligaša. Brazilec je že tri leta Slovenec, saj ima dvojno državljanstvo, odlično je tudi njegovo znanje slovenskega jezika. Po končani karieri nogometaša ostaja v Sloveniji.
Marcos Magno Morales Tavares, kot je njegovo celotno ime, je brazilski nogometaš, rojen 30. marca 1984 v brazilskem Porto Alegreju. Brazilec, ki ima od septembra 2013 tudi slovensko državljanstvo, je po mnenju brazilskega veleposlaništva v Sloveniji njihov najbolj znan državljan na sončni strani Alp.
Tavares se je prvih nogometnih veščin naučil na ulici, nato pa je šel skozi nogometni šoli Gremia in Internacionala v rodnem Porto Alegreju. V želji po hitrejšem razvoju je v sezoni 2002/03 igral v Maleziji, se nato vrnil v Brazilijo, kjer je zaigral za Clube Atletico Paranaense. Po eni sezoni se je vrnil v Malezijo k Kedah FA, s katerim je postal državni prvak in bil prvi strelec ekipe s 25 zadetki.
Po poldrugem letu v Kedahu ga je opazil Roberto de Assis Moreira, brat slovitega brazilskega nogometaša Ronaldinha, lastnik Porto Alegre Futebol Cluba. Tavares se je po dodatnem šolanju v domovini nato odločil, da svojo nogometno pot nadaljuje v Evropi. V ciprskem Apoelu je spoznal Niltona Fernandesa, ki ga je predstavil Zlatku Zahoviću, športnemu direktorju NK Maribora, Brazilec je leta 2008 podpisal za štajersko ekipo.
V sezoni 2008/09 je že postal državni prvak z Mariborom, bil prvi strelec kluba ter drugi strelec lige v tisti sezoni. V sezoni 2010/11 je Tavares odlično igral v kvalifikacijah za evropsko ligo in se dokazoval tudi v naslednjih sezonah, tudi v najmočnejši ligi prvakov v sezoni 2014/15, postal je ljubljenec tribune v Ljudskem vrtu in pridobil vzdevek Tava.
“V čast mi je in privilegij, da sem znan v Sloveniji. Osem let in pol sem že tukaj, super je. Slovenija je lepa, ljudje so me dobro sprejeli, zato se dobro počutimo, ne samo jaz, pač pa cela družina,” je povedal Tavares, ki je v Sloveniji dejaven tudi drugače, ne samo nogometno.
“V Mariboru imamo humanitarno društvo, imamo svojo cerkev, kjer sem vodja skupaj z ženo Leticio. Sem evangeličanski pastor, tako da imam vsak dan veliko opravka z rojaki, z njimi se tudi veliko družim,” je dejal Tavares, ki se prav pogosto v prvo domovino ne vrača: “Premalokrat obiščem Brazilijo, tam sem bil nazadnje pred tremi leti. Moji starši pridejo večkrat, imam dva brata, žena gre večkrat tja, saj ima od prej tam hčerko, ki študira na univerzi. Lažje je, če pridejo starši k meni, saj je nas šest in je to velik zalogaj, tudi finančno.”
V vseh letih bivanja v Sloveniji se je odlično naučil jezika, pridobil je tudi slovensko državljanstvo. “Zame so končnice najtežje. V portugalskem jeziku, ki ga govorimo Brazilci, je ‘agua’ zmeraj agua, v slovenščini je voda, vode, vodo, to mi je težko. Štiri leta se že učim, imel sem učiteljico, potem smo imeli veliko tekem, tako da nisem imel časa, a po karieri se hočem še učiti. Učil se bom, da bom znal perfektno. Doma je prvi jezik slovenski,” je dejal Tavares, ki pa še ni povsem sprejel vseh slovenskih navad.
“Doma ne jemo goveje juhe, jo pa jemo v restavraciji. Seveda pa imam rad brazilsko hrano, sestavine dobim v Italiji. V Mariboru imam tudi svojo restavracijo, Tapas by Tavares, vodi jo žena z dvema partnerjema. Imava tudi hostel, ki je nad restavracijo, ta nam gre res dobro. Enega imam še pri parku, veliko turistov se izmenja,” je povedal nogometaš, ki se po karieri vidi v turizmu in gostinstvu.
Nad Slovenijo je resnično navdušen. “Bil sem na Cipru, ki ni zelen. Ko sem prišel v Slovenijo, sem rekel vau, ogledal sem si jo z avtomobilom, zelo mi je všeč. Pogrešam pa seveda družino, starše … Po karieri želim živeti v Mariboru, z ženo sva že sprejela to odločitev, kupila hišo v Šentilju, otroci hodijo tam v šolo, imajo veliko prijateljev, sinova trenirata nogomet pri Mariboru, dekleti gimnastiko,” je povedal mariborski Brazilec.
Kaj veliko časa mu za ostale aktivnosti ne ostaja, tako na primer ni med obiskovalci festivala Lent, tudi televizijo spremlja redko. “Gledal sem južnoameriško prvenstvo, navijal seveda za ekipo mojega prvega trenerja, selektorja Brazilije, olimpijske igre bom spremljal, če mi bo čas dopuščal,” je povedal Tavares.
Da se je znašel v nogometu, ni naključje, saj je darilo ob rojstvu fanta skoraj zmeraj nogometna žoga. “Ves dan igramo nogomet, bosi, brez kopačk ali superg, šele zvečer pridemo domov. Igramo tudi na plaži, tako imenovani foot volley, še zdaj sta dejavna Edmundo in Romario, ta šport je zelo popularen,” je nadaljeval Tavares, ki mu je neuresničena želja ostala le igranje za slovensko reprezentanco. Po pravilih Fife namreč ne sme zaigrati za drugo reprezentanco, saj je nekaj tekem v mlajših selekcijah že igral za Brazilijo.
“To je moja neuresničena želja, žal sem v Braziliji igral v konkurenci U-18, tako da za Slovenijo ne morem več,” je povedal Brazilec, ki ne razume odločitve nekaterih svetovnih zvezdnikov, da kljub mladosti ne želijo več igrati za reprezentance svojih držav: “Messi je mlad, če se bo res poslovil, je velika škoda. Tudi Ibrahimović na primer … Jaz bi rad igral, oni pa nočejo. Ne vem zakaj, morda imajo preveč denarja in niso motivirani …”
Nogomet ga je rešil brazilske revščine, nikoli si ni mislil, da bo igral v ligi prvakov, čeprav ga je slava že skoraj “odnesla”. Znano je tudi, da je kot večina Brazilcev zelo veren.
“Nogomet je v Braziliji naše upanje. Veliko je revnih, jaz, na primer, sem kot otrok spal na tleh. Devet let sem bil star in sem ves dan jedel keks zjutraj, za kosilo in zvečer, ko sem bil lačen. Morda kakšen paradižnik na polovico, z malo soli … Kokakola in meso sta bila na jedilniku samo v nedeljo. Nogomet je naše upanje, ker lahko igralec hitro dobi denar in lahko pomaga celi družini. Rešita te lahko nogomet in vera, saj je nogomet brez vere in glave lahko tudi težava,” je dejal Brazilec.
“To se je zgodilo meni. Prehitro sem zaigral na najvišji ravni. Pri 17 letih sem bil že prvak v Južni Ameriki, slava je prišla prehitro, bil sem zvezda, s čimer so prišli zraven alkohol, dekleta, diskoteke … Na srečo sem potem našel pot v bogu, Jezusu, se umiril, srečal soprogo in si ustvaril boljše življenje. Zdaj sem zelo vesel s svojim položajem v klubu, kjer mi zelo pomagajo, tudi jaz želim to vrniti nazaj v družbo,” je še dejal v Sloveniji najbolj znani Brazilec.
Foto: Sportida.com