Avtor: Marko Premrl
17. 12. 2017, 08.15
Prvi, več kot desetletje pomočnik in vodja B ekipe, je funkcijo prvega moža stroke nastopil decembra 2015 po odpustu Huberta Fournierja. Drugi od prihoda v klub oktobra lani predstavlja enega stebrov vizije »OM Champions Project« pod taktirko večinskega lastnika Francka McCourta. Če Génésio v vlogi glavnega trenerja ostaja brez lovorike, se Garcia že ponaša z zglednim življenjepisom, v katerem izstopajo dvojna domača krona (prvenstvo in pokal) spomladi 2011 z Lillom in dve drugi mesti med italijansko nogometno elito na čelu Rome. Kljub temu, da ju marsikaj ločuje, pa oba povezuje enako število točk po 17 krogih nove sezone, tudi zato bo nocojšnji »Olympico« poln tekmovalnega naboja. Pred tekmo smo skozi prizmo štirih vidikov primerjali ključne značilnosti obeh trenerjev.
Komunikacija
Svežino, ki jo je Génésio vnesel v ekipo v prve pol leta delovanja v novi vlogi, je od začetka prejšnje sezone zamenjala čemernost. Na prenekatero tako strokovno kot novinarsko kritično opazko se je odzval precej burno, vzneseno in se s težavo skril za vzkipljivim značajem, namesto da bi se poslužil delčka ironije. Lep primer je pričetek nove tekmovalne zgodbe, ko ga je predsednik kluba, Jean-Michel Aulas, javno pozval, naj na javno izstreljene puščice deluje manj prizadeto. Povsem obratno ob uspehih in pozitivno izstopajočih predstavah vselej postavlja v ospredje igralce. Ravnanje ob kritikah velja za eno močnejših točk njegovega nocojšnjega nasprotnika. Garcia zna negativen odziv javnosti redno obrniti v svojo prid. Medijsko igro vse od pričetka trenerske kariere razume kot sestavni del modernega nogometnega sveta. Kljub temu, da novinarje pogosto naziva z imeni tudi na konferencah, ostaja pazljiv pri uporabi besed, ki jih neredko začini s slikovitimi primerjavami. Vse našteto nazorno opisujeta povedi, ki ga krasita še iz časov vodenja Lilla: »Trener je neke vrste igralec. Iz dneva v dan je primoran menjati osebnosti – od mentorja, očeta do vojaškega poveljnika.« Tip: Garcia.
Stil vodenja
To je področje, na katerem je Lyonov »Pep« od nastopa sedanje vloge v zadnjih dveh letih najbolj napredoval. Že v vlogi sodelavca v strokovnem štabu je bil vselej blizu igralcem in z njimi gojil dobre odnose. Sprememba vloge je pomenila prilagoditev novi funkciji, v kateri je dolgo iskal ravnovesje med avtoritativnostjo in bližino, kar se je poznalo v zahtevnem odnosu z Nabilom Fékirjem. Po koncu minule sezone se mu je znal približati in mu po odhodih Gonalonsa, Lacazetta in Tolissoja namenil vlogo kapetana. Ohranil je komunikativnost z umerjeno avtoritativnostjo (uvedba pravil obnašanja, kazni za zamujanje na treninge), s pravim pristopom omejil vzkipljiva značaja Memphisa Depaya in Myziana Maolidaja, ekipi vcepil disciplino in pomen vsakodnevne skrbi za napredek, kar prihaja do izraza v primeru na igro vse bolj vplivnega Houssema Aouarja. Garcia na drugi strani pogosto trdi, da je odnos z nogometaši primerljiv z otroki, kar ne pomeni, da jih javno ujčka ali ostro graja, ampak to počne na osebni ravni ob ustrezni distanci, ki pristoji njegovemu položaju. Bliže nogometašem je Garciajev prvi sodelavec, Frédéric Bompard, a tudi sam občasno pobara za mnenje vodje slačilnice. Tako kot v prejšnjih klubih, je tudi pri Marseillu vzpostavil »svet modrih«, kjer so vratar Mandanda, branilec Rolando, kapetan Payet in izkušeni Luiz Gustavo. Do mlajših igralcev ostaja zahteven, a nikdar nedostopen. Lep primer sta uspešna prehoda Maxima Lopeza in Boubacarja Kamaraja iz mladinske ekipe med člane. Tip: /.
Taktične posebnosti
V prvem polletju, ki ga je maja lani sklenil na drugem mestu in neposredno uvrstitvijo v skupinski del lige prvakov, je Génésio vztrajal na taktični različici 1-4-3-3 predvsem zaradi težke poškodbe Nabila Fékirja in takojšnje odločitve po prelomu s prejšnjim stanjem (predhodnik Fournier se je zavzeto držal postavitve 1-4-4-2 s štirimi vezisti razporejenimi v karo). V minuli sezoni je kljub slabšemu začetku ustaljeni postavitvi postopoma dodal inačico 1-4-2-3-1, ki je polagoma postala njegova omiljena, čeprav je ob odsotnosti Fékirja uspešno uporabljal tudi prvotni sistem. Od konca poletja je obe različici oplemenitil z nizko stoječim blokom obrambe in hitrimi prehodi v napad po osvojeni žogi. Miselnost Rudija Garciaja se je z leti nadgrajevala, a je v bistvu ostala nespremenjena: težnja k posesti žoge in prevzemanju pobude v igri, podkrepljena s hotenjem po napadanju. Ob tem sedanji trener Marseilla ostaja prilagodljiv: njegov klub doma igra precej bolj napadalno kot v gosteh. Precej let je vztrajal pri različici 1-4-3-3, v tej sezoni pa je po porazih z Monacom in Rennesom pravočasno spoznal, da se poletni prišlek Luiz Gustavo precej bolje znajde v paru s še enim bolj obrambno naravnanim osrednjim vezistom. Marseille od sredine septembra krasi sistem 1-4-2-3-1, z njim ekipa bolje ohranja ravnovesje in sinhronost v vseh fazah igre. Tip: Garcia.
Velike tekme
Odkar deluje v trenutni vlogi, je Génésio z moštvom Lyona doživel tako bleščeče uspehe kot boleče padce. Zlasti na novem domačem stadionu je v splošnem pustil dober vtis. 28. februarja lani je na Groupama Stadiumu padel do tistega večera nepremagani PSG (2-1), dobra dva meseca zatem (7. maja) je z izidom 6-1 v ključnem dvoboju za končno drugo mesto odpihnil Monaco. V tej sezoni je njegovo moštvo nudilo čvrst odpor sredi septembra na obisku prestolnice, a proti Parižanom položilo orožje (0-2), sredi oktobra doma ugnalo Monaco (3-2) in 5. novembra zablestelo z zgodovinsko zmago (5-0) na gostovanju pri glavnem lokalnem rivalu Saint-Étiennu. Za moštva Rudija Garciaja velike tekme prepogosto predstavljajo težavo. Pod njegovim vodstvom se je Marseille 7-krat soočil z Monacom in Paris Saint-Germainom, ostal brez zmage in prejel 25 zadetkov. Na odmevnih dvobojih pogosto menja taktični načrt, v ekipo vnese kakšno presenečenje, ki se vselej ne izkaže za zadetek v polno. Lep primer je poraz s teniškim izidom (1-6) konec avgusta v Monacu. Toda številke vselej niso merodajne. Na debiju v vlogi vodje stroke do danes edinega francoskega kluba, ki je osvojil evropski prestol, 22. oktobra lani v Parizu, se je odločil zoperstaviti zvezdniški zasedbi tekmeca s petimi branilci in uspel (0-0). Leto zatem je proti istemu nasprotniku ravnal drugače, z intenzivnim pritiskom na pariško zvezno in zadnjo vrsto pa skoraj izbojeval zmago (2-2). Tip: Génésio.
Rezultat: 1,5 : 2,5
Bruno Génésio in Rudi Garcia sta se v trenutnih vlogah spopadla dvakrat. 22. januarja je Lyon na domačem stadionu izkoristil ranljivost tekmečeve obrambe in ga suvereno premagal (3-1), 10 dni zatem se je Marseille na domačem pokalnem srečanju uspešno maščeval (2-1). Nocoj bodo gostje podkrepljeni s čvrsto obrambo (le dva prejeta gola v zadnjih 7 krogih) in pozitivnim rezultatskim nizom (edini med prvoligaši so zadnjih 12 prvenstvenih izzivov sklenili neporaženi) iskali krstno zmago na stadionu, ki je eno od dveh (še stadion Matmut-Atlantique v Bordeauxu) trenutnih prvoligaških prizorišč, na katerem še niso slavili, kar bo tekmec skušal podaljšati. Od 21. ure bo prestiž potisnjen v ozadje, v glavah udeležencev bo prevladoval velik motiv, saj je nagrada za potencialnega zmagovalca še kako mamljiva. Ta bi s prestižnim uspehom pridobil znatno prednost v spomladi nedvomno vročem boju za uvrstitev v ligo prvakov.
Foto: Šport TV
AVTOR: Nejc Mravlja
