Avtor: Marko Premrl
8. 8. 2021, 09.17
Ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so bili v ospredju iger v Tokiu. Organizatorji so iskali ustrezno ravnotežje za izvedbo iger ob pritisku domače javnosti za njihovo vnovično prestavitev ali celo odpoved zaradi pandemije. Nenehno potreba po prilagajanju pa je povzročala preglavice prirediteljem, predvsem pri logistiki.
“To so bile zelo posebne igre. Naša izkušnja glede organiziranosti prevozov je bila zelo slaba. Upam, da so v zadnjem tednu to popravili. Logistiko so zastavili tako, da gledalci bodo in potem od te logistike niso odstopili,” je Gabrovec ocenil dogajanje na prizoriščih v posebnih okoliščinah, ki so zaznamoval te igre.
A ob strogem spoštovanju ukrepov je bilo tudi precej nelogičnosti in togosti, ki so jih zaznale tuje delegacije. “Tam, kjer bi morali biti gledalci, so bila mesta prazna, tisti, ki smo lahko prišli na prizorišče, pa nas na koncu niso postavili tja, ampak popolnoma stran od dogajanja. Dogajale so se nelogične zgodbe,” Gabrovca niso prepričali japonski organizatorji.
So bile pa igre v Tokiu za Slovenijo v tekmovalnem smislu najuspešnejše poletne igre od osamosvojitve, potem ko so zlate medalje osvojili kanuist Benjamin Savšek, kolesar Primož Roglič in športna plezalka Janja Garnbret, srebrno si je priborila judoistka Tina Trstenjak, bron pa kolesar Tadej Pogačar. S tem je zadovoljen tudi Gabrovec, ki pa opozarja, da bo te dosežke brez ustrezne finančne podpore težko ponoviti.
“V Sočiju smo dobili osem medalj, v Pyeongchang jih ni bilo toliko, zato smo bili malo razočarani, a to so za nas zelo visoke številke. Ob finančnih kapacitetah, ki jih imamo, bo to zelo težko nadgraditi. Slovenci smo zelo športen narod, predani smo športu, samoohranitvi in še čemu, kar nas pripelje do teh visokih uvrstitev. Da bi pa te rezultate lahko nadgradili, bo zelo odvisno od tega, ali se bodo sredstva za šport povečala ali ne. Drugače bi bilo zelo iluzorno pričakovati, da bomo imeli v Parizu večjo bero medalj,” je dejal.
O številu medalj Gabrovec pred igrami ni želel govoriti, le za košarkarje je dejal, da je prepričan, da se bodo borili za najvišja mesta, kar se je tudi uresničilo. “Že da smo se uvrstili na OI in v polfinale je tako ali tako dosežek, ki nam ga marsikatera država zavida, nekateri pa nam to tudi privoščijo. Za Slovence bi že uvrstitev na igre morala biti spoštovanja vreden dosežek, ne glede na to, ali bomo na koncu osvojili odličje ali ne,” je razmišljal Gabrovec.
Kakšno oceno pa bi podal predsednik OKS za slovenske nastope? “Rezultatsko gledano je ocena slovenskih nastopov pet, če pa gremo na višješolsko ocenjevanje, smo trenutno na 8,5. Če pa Janja Garnbret osvoji zlato in košarkarji bron, pa bo ocena deset,” je še v petek razmišljal Gabrovec.
V Tokiu smo videli kar nekaj premier športov, med njimi tudi športno plezanje, ki je Sloveniji po zaslugi odlične Garnbretove prineslo zlato odličje. Pri tem bi si Gabrovec želel predvsem več predvidljivosti. “V Parizu bomo spet videli nekaj novih disciplin. Prireditelj ima vedno možnost, da vključi nekaj športov po svoji izbiri. Vedno je okoli 40 športov na igrah, vendar za razvoj športa ni dobro, da nek šport letos je na OI, potem ga pa spet nekaj časa ni in se pozneje ponovno vrne na razpored,” je prepričan Gabrovec.
Namesto tega si želi iger z več udeleženci. “Mislim, da bo treba povečati število udeležencev in športov. Med 10.500 in 11.500 udeleženci ni velike razlike, se pač doda en tekmovalni dan ali se prilagoditi urnik,” je ocenil.
Kljub temu da so se ene igre ravno dobro zaključile, pa pri OKS ne bodo zdaj počivali. Že čez pol leta so na vrsti zimske olimpijske igre v Pekingu. “Pripravljalne zgodbe obeh iger so tekle vzporedno, zato ni nobenih posebnosti v organizacijskem in izvedenem delu, razen tega, da se morajo nekateri športniki na igre še uvrstiti,” je pogovor za STA sklenil Gabrovec.
Foto: Sportida.com
VIR: STA
