Letošnje evropsko prvenstvo v ženskem rokometu je po "norveški košarici" dolgo časa viselo v zraku, a je zagato rešila Danska in na svoja ramena prevzela celotno organizacijo. Najboljše izbrane vrste na stari celini bodo merile moči med 3. in 20. decembrom, naslov evropskih prvakinj branijo Francozinje, sedmič pa bodo na EP nastopile tudi Slovenke.
Tekmovanje bo minilo v duhu današnjega časa. Vseh 16 ekip bo v času turnirja “živelo in dihalo” pod strogimi varnostnimi in zdravstvenimi protokoli zaradi pandemije novega koronavirusa. V rokometnem mehurčku bodo veljala izjemno natančna pravila obnašanja na tekmah, treningih ter pri nastanitvi in transportu.
Rokometašice bodo ob prihodu na Dansko morale pokazati negativen test na novi koronavirus. V prvem delu tekmovanja bodo dnevno opravile teste, okužene bodo morale v samoizolacijo, v primeru večjega števila tovrstnih primerov pa celotni ekipi grozi predčasni konec tekmovanja.
Vsakršno dogajanje izven mehurčkov bo strogo prepovedano, rokometašicam celo ni dovoljeno, da se po tekmah ali treningih oprhajo v dvoranah, po opravljenih aktivnostih bodo takoj morale oditi do avtobusa in nato v hotel, prepovedani so vsakršni stiki s sorodniki, partnerji ali prijatelji, komunikacija z medijskimi hišami pa bo potekala na daljavo.
Prireditelji so že napovedali, da bodo vsem morebitnim kršiteljem protokola nemudoma odvzeli akreditacijo. Na posamičnih tekmah se bo v času turnirja lahko zbralo največ 500 gledalcev, ki bodo morali spoštovati medosebno razdaljo.
V skupini A bodo igrale Črna gora, Danska, Francija in Slovenija, v skupini B Češka, Rusija, Španija in Švedska, v skupini C Hrvaška, Madžarska, Nizozemska in Srbija, v skupini D pa Norveška, Nemčija, Poljska in Romunija. V drugi del tekmovanja se bodo uvrstile po tri najboljše reprezentance iz vseh štirih skupin (križata se skupini A in B ter C in D).
Po dve najboljši ekipi iz obeh skupin drugega dela tekmovanja se bosta uvrstili v polfinale, tretjeuvrščene pa na tekmi za peto mesto. Skupinski in drugi del tekmovanja bo v Herningu in Koldingu, vse najbolj pomembne tekme pa v dvorani Jyske Bank Boxen v Herningu.
Štiri najboljše reprezentance na letošnjem evropskem prvenstvu se bodo neposredno uvrstile na svetovno prvenstvo, ki bo med 2. in 19. decembrom prihodnje leto v Španiji.
Krog favoritinj za končno zmago na 14. evropskem prvenstvu je izjemno širok. Za mnoge strokovnjake so papirnate favoritinje Nizozemke, nosilke zlatega odličja z lanskega svetovnega prvenstva na Japonskem. V danskem mehurčku se na najvišjo stopničko lahko povzpnejo tudi vedno imenitne Francozinje, Norvežanke, Rusinje, Španke in izjemno motivirane Danke. V drugem jakostnem bobnu so Črnogorke, Švedinje, Nemke in Srbkinje, morebitno njihovo zmagoslavje pa bi bila vendarle prvovrstna senzacija.
Na dosedanjih zaključnih turnirjih so prevladovale Norvežanke, ki so doslej sedemkrat osvojile prvo mesto. Norvežanke so bile najboljše na Nizozemskem leta 1998, na Madžarskem leta 2004, na Švedskem leta 2006, v Makedoniji leta 2008, na Danskem in Norveškem leta 2010, na Hrvaškem in Madžarskem leta 2014 ter na Švedskem 2016. Ob tem imajo v svojih vitrinah še tri srebrne in eno bronasto kolajno.
Po uspešnosti so daleč za njimi Danke, ki so trikrat zmagale na evropskih prvenstvih v Nemčiji 1994 ter dvakrat na Danskem 1996 in 2002, po enkrat pa Francozinje (2018), Madžarke (2000) in Črnogorke (2012).
V tej elitni konkurenci bodo sedmič nastopile slovenske rokometašice, ki so največji uspeh dosegle na Madžarskem 2004, ko so osvojile deveto mesto. Dve leti pred tem so na svojem premiernem nastopu na Danskem zasedle deseto mesto. Na zaključnem turnirju v Franciji 2018 so osvojile 13. mesto, na Švedskem 2016 14., na Švedskem 2006 ter na Danskem in Norveškem 2010 pa zadnje, 16. mesto.
Z izbranke Uroša Bregarja bo oteževalna okoliščina, da bodo nastopile v takoimenovani “skupini smrti”. V njej so kar tri rokometne velesile – iz Francije, Danske in Črnogorke – slednje od vseh nekdanjih tekmic iz nekoč skupne Jugoslavije po slogu igre tudi najmanj ležijo Slovenkam.
Za Bregarja pa je vsekakor dobra novica, da bo imel – odkar je leta 2015 zasedel selektorski položaj – na voljo bržkone daleč najboljši igralski kader. Poleg dolgoletnih nosilk igre, kot so Ana Gros (ta je sicer tik pred začetkom prvenstva staknila poškodbo stegenske mišice), Tjaša Stanko in Nina Zulić, sta se jim pridružili tudi izkušena “povratnica” Barbara Lazović in zelo nadarjena Elizabeth Omoregie.
Ob tem kaže izpostaviti, da je evropsko prvenstvo na Danskem zadnje tekmovanje, na katerem bo nastopilo 16 reprezentanc. Čez dve leti bodo prvi zaključni turnir s 24 izbranimi ekipami v Sloveniji, Makedoniji in Črni gori. Slovenija bo tedaj gostila tekme v Ljubljani in Celju, v dvorani Stožice bodo tudi vse najbolj prestižne in odločilne tekme.
Foto: Sportida.com
Vir: STA