Avtor: Nejc Mravlja
24. 9. 2019, 11.05
6. novembra 2004, gostovanje z Metzem v Toulousu in prvi gol v francoskem prvenstvu, 18. avgusta 2007, datum strelskega prvenca za Bayern proti Werderju iz Bremna, vmes je v Turčiji pri Galatasarayu prvi gol dosegel v pokalu. In potem 22. september 2019. V 65. minuti 4. kroga italijanske prve lige proti Atalanti na njenem začasnem domovanju v Parmi. Federico Chiesa je ob sredinski črti izkoristil nepazljivost branilca »Tucuja« Palomina, napravil par hipnih korakov na napadalno polovico in s pogledom opazil, da se »Brazgotinec« (ang. Scarface) bliža tekmečevemu kazenskemu prostoru. Chiesov imeniten predložek je Ribéry sprejel z vrhunskim volejem in z njim matiral nemočnega vratarja Gollinija. Neobičajen gol, s katerim je nekdanji francoski reprezentant postal najstarejši tuji strelec debitantskega zadetka v zgodovini »calcia«. Razplet vihrave tekme z napeto končnico (2-2) in dejstvo, da je Viola ostala edini prvoligaš brez zmage v novem prvenstvu na Francozov prvi vtis nista vplivala. Vsesplošen sklep je, da so brazgotinčevi prvi koraki v novem kariernem na Apeninskem polotoku nadvse navdihujoči.
Sprinti, preigravanja in natančne podaje
Nedeljski zadetek vsebuje zmes prvinske nogometne lepote in prirojene spontanosti, s katero se lahko pohvalijo le redki največji mojstri obrti. Zgodil se je natanko mesec po igralčevi docela amerikanizirani predstavitvi na domačem stadionu Artemio Franchi. 22. avgusta ga je prisrčno pozdravilo več kot 10.000 gledalcev. Sprejem, vreden nogometaševega pedigreja in dokaz, da ga je nova vojska podpornic in privržencev takoj vzela za svojega.
Iz Ribéryevih prvih tekem v novih barvah pa se da izluščiti še nekaj. »Francky« v Firence ni prispel polagoma čakati na konec nogometne kariere. Prav nasprotno. Ne glede na dejstvo, da poleti ni opravil klubskih priprav in je formo pilil z osebnim trenerjem, je dokazal, da je nove izzive dočakal v vrhunski kondiciji. Proti Atalanti je kot za stavo nizal sprinte (osupljiv je bil predvsem tisti pri golu po dobri uri igre), serijsko »vrtel« tekmece in natančno podajal soigralcem. Prejšnji teden je na obračunu z osovraženim Juventusom (0-0) zasenčil velikega Cristiana Ronalda in bil izbran za najboljšega igralca dvoboja. Učinek Ribéry je dosegel takšno razsežnost, da se na dan tekme z osemkratnim zaporednim prvakom vijoličastega dresa s priimkom Ribéry v okolici stadiona sploh ni dalo dobiti.
Območje udobja
V Franciji se (ne samo v svetu vrhunske kulinarike) često uporablja rek, da v kolikor se pri kuhanju uporablja prava mera najboljših sestavin, si bo jedec zadovoljno obliznil prste. Sporočilo lahko brez težav prenesemo na pričujočo nogometno zgodbo. Francoz je potreboval nov izziv. »Kitajci so mu hitro ponudili petkrat višji znesek kot Fiorentina. Na voljo je imel zares bajne možnosti, s katerimi bi si docela obogatil zaključek kariere. S tem mislim predvsem na Katar in Savdsko Arabijo. Naša prioriteta je bila konkurenčen evropski klub, ki bi Francku nudil umirjeno družinsko življenje. Zavrnili smo udeležence Lige prvakov iz Anglije, Rusije in Italije. Ribéry je le Ribéry! Ponudili so mu višjo plačo, a le enoletno sodelovanje. Mi smo želeli skleniti dogovor za dve sezoni.« Besede njegovega zastopnika Alaina Migliaccia potrjujejo, da ga je tudi strokovna javnost že videla na Daljnem ali Bližnjem vzhodu. Z odločitvijo za selitev v Toskano in novo bravuro (tokrat zunaj igrišča) je osupnil vse. »Fiorentino sem izbral po pogovoru s soprogo in petimi otroki. Izbira je združevala vse naše želje, predvsem moje v tem obdobju športne poti. Rad bi pobliže spremljal rast otrok in se soočil še z enim kariernim izzivom. Ne glede na bajne ponudbe nisem hotel potovati sam nekam daleč,« je v začetku meseca izdal v pogovoru za najbolj bran francoski športni časnik. V Firencah ga je že na letališču pričakalo 400 najbolj zvestih tifozov, celotna javnost pa si je enotna v misli, da je brazgotinčev prihod izrazito pozitiven na razvoj domačega prvoligaškega žogobrca.
K temu je veliko pripomogla zavzetost novih delodajalcev in soigralcev. Oboji so mu že od začetka nudili brezpogojno podporo. Zavili so ga v udoben kokon. »Joe Barone (svetovalec uprave) je ob športnem direktorju (Daniele Pradè) v pogovorih odigral največjo vlogo. Pradè je hitro uvidel, da bo na mojo odločitev vidno vplivalo mnenje soproge, kar je izpostavil od predstavitvi. Prvi stik s soigralci je bil fantastičen. Nekateri so me debelo gledali, ampak so hitro spoznali, da sem preprost in vedno pripravljen na šalo.«
Obuditi ovenele Lilije
Če zgolj preletite poudarke njegove karierne zgodbe, lahko hitro pridete do zaključka: Francky s čisto glavo in urejenimi mislimi dobro deluje tudi na igrišču. To se je dalo razbrati že v zadnjih 15 minutah uvodne preizkušnje proti Napoliju. Nedeljski prvi gol je pomenil nadgradnjo. Naslednja stopnica bo iskanje prve zmage. Tudi slednje je bil eden poglavitnih razlogov za njegov prihod. »Da bi v ekipo vnesel prepotrebne izkušnje, pomagal mladim in bil odločilen za rezultatski uspeh, sem podpisal za dve sezoni. Imam več kot 36 let, a prekipevam od zmagovalne miselnosti. Z nogometom se ne ukvarjam zato, da bi me kdo koval v zvezde in mi v prispodobi nadel svetniški sij.«
Precej bi leporečili, če bi dejali, da je Fiorentina v slabi formi. Rezultatska serija je skrb vzbujajoča: vse od vrnitve Vincenza Montelle na položaj vodje stroke članskega moštva (14. aprila) to ni uspelo izbojevati niti ene ligaške zmage. Niz 11 tekem (7 porazov in 4 remiji) bi v nedeljo z napadalnim prebliskom lahko z nemalo simbolike prekinil »Il Fenomeno«, a bo za vesel obraz številčne navijaške vojske potrebno počakati vsaj do jutri. Domača preizkušnja s Sampdorio veliko obeta. V prvi vrsti srečanje 36-letnikov, ki vztrajno dokazujeta, da tudi v najpopularnejši športni panogi leta niso važna. Francky proti Quagliarelli. Brazgotinec in Don iz tedna v teden opominjata zle jezike, da šteje le kakovost.
Foto: Šport TV
