Avtor: Blaž Magdič
30. 10. 2020, 10.57
Nogometaš, ki danes praznuje 60. rojstni dan, velja za enega najboljših na svetu. Pred dobo Lionela Messija in Cristiana Ronalda je bil on del zgodbe in večnega prepira o tem, kdo je res najboljši – le da je bil njegov tekmec 20 let starejši Brazilec Pele.
Čeprav je zdaj, ko so njegova najboljša in aktivna leta že precej oddaljena, morda bolj znan po (milo rečeno) živahnem uživanju življenja, sporih, prepirih, zdravstvenih težavah in še čem, pa je seveda v spominu množic navijačev ostal predvsem kot nogometni zvezdnik.
Verjetno je prva asociacija ob imenu Maradona božja roka. Ta vzdevek je dobil po spornem golu leta 1986, ki ga je na svetovnem prvenstvu v Mehiki proti Angliji dosegel z roko. Tega niti ni skrival, pojasnil je pač, da je zadetek proti Angležem dosegel ob pomoči “božje roke”. In spet je bil razlog več, da so bili na eni strani njegovi privrženci navdušeni, na drugi pa še bolj jezni njegovi nasprotniki.
Nenazadnje se je k tej večni temi vrnil tudi v dneh pred rojstnim dnem. “Imam eno veliko željo – da bi še enkrat stopil na igrišče in dosegel še en gol proti Angliji. Tokrat z desno roko,” je nedavno dejal v pogovoru za časnik France Football.
Zaveda se, da ga je in ga še bo prav ta zadetek spremljal vse življenje, v dobrem in slabem. Nekoč prej je, morda bolj resno, o tem dejal, da bi, če bi imel možnost, zdaj reagiral drugače. “Če bi lahko spreminjal zgodovino, bi jo. Toda gol je gol in Argentina je postala svetovni prvak, jaz pa sem bil najboljši nogometaš na svetu.”
Ko so ga vprašali, kaj je po njegovem najpomembnejše, kar je on dal nogometu, pa je bil odgovor zanj kar neznačilno skromen: “To, da so bili ljudje zaradi mene srečni. Da so tisti, ki so gledali moje igre, lahko uživali in se zabavali.”
V sedanjosti bo rojstni dan proslavljal bolj skromno, kot jih je v preteklosti. Trenutno je namreč v samoizolaciji, ker je bil njegov osebni stražar pozitiven na novi koronavirus. Prav Maradona pa je eden tistih, ki po vseh merilih sodijo med najbolj ogrožene.
Znane so njegove številne zdravstvene težave, v letih po koncu kariere so se pojavile tudi težave s prekomerno težo, večkrat je zašel na stranpoti z alkoholom in drogami. Preživel je dva srčna napada in prebolel hepatitis, predpisali so mu stroge diete, ga pošiljali na klinike za odvajanje od alkohola … Zato v njegovi ekipi Gimnasia y Esgrima La Plata, kjer je našel zadnjo službo kot trener, najbrž ne bodo zamerili, če ga danes ne bo na stadion.
Njegov talent in divji življenjski slog sta ga spremljala že od mladih let. “Preprosto se ni moglo končati drugače,” je dejal njegov nekdanji soigralec v argentinski ekipi in pri moštvu Boca Juniors Hugo Perotti.
Maradona se je rodil 30. oktobra 1960 v revnem predelu Buenos Airesa. Hitro je presegel lokalno okolje, pri 15 postal igralec članske ekipe, pri 16 prvič nastopil za reprezentanco, pri 19 je bil prvič najboljši igralec Južne Amerike. Čeprav bi si navijači Boce želeli, da bi ostal za vedno, je šel v svet. Leta 1982 h katalonskemu velikanu Barceloni, potem k Napoliju, kjer je osvojil dva naslova italijanskega prvaka in imel status božanstva.
Nekaj podobnega je veljalo v domovini, ko je leta 1986 skorajda sam spravil reprezentanco do drugega in do zdaj zadnjega naslova svetovnega prvaka. Štiri leta pozneje je bil spet v finalu, a so se Nemci maščevali za poraz v Mehiki. To je bil argentinski poraz, ki je pomenil tudi začetek poti navzdol za Maradono.
Kajti Maradona se je od takrat vse manj pojavljal na prvih športnih straneh in vse več na straneh kronike. Prva črna pika je bila prepoved nastopanja za Napoli zaradi jemanja kokaina, leta 1994 je v ob zadnjem poskusu, da bi še oživil kariero, še enkrat padel na testiranju in se s svetovnega prvenstva predčasno vrnil domov.
“Odrezali so mi noge,” je takrat dejal Maradona. Čeprav se je potem v nogometno upokojenskih letih še vrnil k Boci, je bilo jasno, da je njegova zvezda zašla. V 21 letih na sceni je nastopil na 679 tekmah, dosegel je 346 golov.
Kot trener pa je bil precej manj uspešen: leta 2010 je bil tudi z Messijem v igralski vlogi neuspešen na SP, na klubski sceni pa nikoli ni vodil kakšnega res velikega kluba, službe je imel v Združenih arabskih Emiratih, Mehiki in v domovini.
Nenazadnje pa Maradona ni bil znan le kot športni velikan. Za dodatno zbujanje pozornosti je znal poskrbeti tudi s prijateljevanjem z izpostavljenimi političnimi voditelji Južne Amerike, predvsem kubanskim revolucionarjem Fidelom Castrom in venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom.
Pestro pa je tudi njegovo družinsko življenje. Dolgo je veljala uradna verzija o le dveh hčerkah, Dalmi in Giannini, ki sta se rodili v zvezi ženo Claudio. A po ločitvi se je izkazalo, da ima še pet otrok iz zunajzakonskih zvez. V sedanji zvezi pa ima še sedemletnega sina Diega Fernanda. “Še tri in boš imel svojo enajsterico,” je očeta nekoč na ta račun na družbenih omrežjih podražila hči Giannina.
