Avtor: Blaž Magdič
1. 6. 2019, 15.54
Drugouvrščenega Francoza Martina Thomasa, najhitrejšega v polfinalu, je premagal za 79 stotink sekunde, bronastega Nemca Siderisa Tasiadisa pa že za več kot dve sekundi.
Savšek je naslov evropskega prvaka osvojil drugič v karieri, prvič je bil najboljši leta 2015 v Nemčiji.
Ljubljančan je bil v ožjem krogu favoritov. Znano je bilo, da mu proga v Pauju ustreza, leta 2017 je na njej osvojil naslov svetovnega prvaka. Tudi v kvalifikacijah, v katerih je bil tretji, in polfinalu, v katerem je bil peti, jo je suvereno obvladoval, v polfinalu se mu je prikradla napaka, zato si je prislužil dve kazenski sekundi.
Seveda pa ga to ni spravilo s tira. Izkušnje so naredile svoje, najboljši je bil, ko je bilo to najbolj pomembno. V finalu je “pometel” s tekmeci, približal se mu je le Francoz, s katerim sta bila na prvem vmesnem času še izenačena, v drugi polovici proge pa je bil Slovenec prepričljivejši.
“S to progo sem se res spoprijateljil. Ustreza mi močan tok, ustrezajo mi divje vode, ustreza mi, da je proga zahtevna, rad imam tudi, da mi čoln drsi po vodi. Ta je tudi podobna tacenski, mogoče sem tudi zaradi tega na njej tako dober,” je enega od razlogov za uspeh omenil Savšek.
“Lahko rečemo, da mi je uspela optimalna vožnja, podobna tisti na svetovnem prvenstvu. Tam sem imel še dotik, tokrat je šlo brez napake. Mogoče bi se dalo kakšno malenkost popraviti, a na te je težko vplivati. Pred startom nisem bil najbolj siguren vase, bil sem malo prazen. A sem hitro pozabil na vse, dobil pravi občutek v roke, že takoj ujel pravi ritem, nato pa bil zbran stoodstotno,” je bil zadovoljen 32-letni kanuist, ki je imel, ko je kot šesti prišel na cilj, prednost več kot treh sekund, tako da je bilo praktično le še vprašanje, kakšnega leska bo odličje.
“Ko sem prišel na cilj, sem imel odličen občutek. Pomislil sem na končno zmago, a nikoli ne moreš vedeti, saj so bili na startu še sami odlični tekmovalci na čelu z domačinom Thomasom. Čeprav sem bil zelo zadovoljen s svojo vožnjo, se nisem smel prehitro veseliti, ko je prišel na cilj Francoz, mi je dokončno odleglo,” je Savšek priznal, da je bil nekoliko živčen, ko je čakal, da so v cilj prišli vsi tekmeci.
Svojo prvo veliko zmago je Savšek dosegel leta 2015 na evropskem prvenstvu v nemškem Markkleebergu, kot sam pravi, mu ta zmaga pomeni več kot uspeh pred štirimi leti.
“Razlog tiči v tem, da sem imel letos izredno težko pripravljalno obdobje. Lahko bi rekel celo depresivno. Zaradi poškodbe kolena sem bil povsem na tleh, dvomil sem, če bom lahko sploh letos tekmoval, če se bom sploh lahko usedel v čoln. A sem s trdim delom tudi to premagal, zdaj pa sem si za nagrado priskrbel še naslov evropskega prvaka,” se je težkih trenutkov spomnil slovenski junak, ki se bo danes lahko tudi malo poveselil.
“Včeraj ni bilo časa, da se poveselimo z ekipnimi kolegi. Danes se bomo, čeprav gremo že ob štirih zjutraj na pot. Povsem mogoče je, da ne bom nič spal,” napoveduje Savšek.
Prvak je bil edini slovenski finalist, v polfinalu sta izpadla Anže Berčič in Luka Božič, ki sta zasedla 14. oziroma 15. Mesto. Je pa imela Slovenija predstavnico v finalu ženskega kajaka. To je bila Eva Terčelj, ki je v polfinalu, v katerem je izpadla Ajda Novak, zasedla sedmo, v finalu pa celo peto mesto.
“Zadovoljna sem bila že z uvrstitvijo v finale. V njem sem poskušala napadati, borila sem se po najboljših močeh. Nisem razočarana, to je dobra podlaga za naprej,” je bila s petim mestom zadovoljna Terčeljeva, ki tretjemu mestu in s tem kolajni po času ni bila blizu, čeprav je progo prevozila brez dotika.
V nedeljo bodo prvenstvo s polfinalom in finalom končali kajakaši in kanuistke, od Slovencev bodo nastopili Peter Kauzer, Niko Testen in Martin Srabotnik.
