Slovenski nogomet je v zadnjih dneh dobil novo vročo temo: Albert Riera se vse glasneje omenja kot možni novi selektor Slovenije in to ob hkratnem vodenju Celja. Ideja, ki ima podporo kluba, odpira številna vprašanja o izvedljivosti dvojne vloge, hkrati pa ni brez zgodovinskih precedensov v svetovnem nogometu.
Slovenski mediji so se v zadnjih dneh razpisali o možnosti, da bi Albert Riera postal novi selektor Slovenije in to v “dvojni” vlogi, ob sočasnem vodenju Celja.
Po izpadu iz pokala proti Olimpiji je Španec prvič javno priznal, da je pripravljen sesti za mizo z NZS, pri tem pa jasno poudaril: ”Takšno možnost mora potrditi klub in v Celju so temu naklonjeni, ker razmišljamo v isti smeri, želimo pomagati slovenskemu nogometu. Kot trener pa vedno poudarjam, da so igralci najpomembnejši in da je treba prisluhniti njim.”
”Končno odločitev morajo seveda potrditi različni ljudje, predsednik, direktor in drugi, a v moji filozofiji imajo nogometaši ključno besedo. Oni morajo povedati, kaj si želijo in kaj potrebujejo. To je vse, kar lahko rečem, ostalo ni v mojih rokah. Če se bo pojavila priložnost za pogovor, sem nanjo pripravljen in z veseljem predstavim svojo vizijo. Klub je naredil prvi korak in to zelo cenim, saj to pomeni zaupanje. Brez zaupanja namreč takšne stvari niso mogoče, ” je pe izpostavil Riera.

Celje Rieri pri tem stoji ob strani, sprva je Španec s klubom podpisal novo pogodbo do leta 2028, nato pa je predsednik Celja Valerij Kolotilo javno podprl idejo, da bi Riera ob Grofih vodil tudi slovensko reprezentanco, saj naj bi šlo za “čast” in prispevek k razvoju slovenskega nogometa, klub pa v tem ne vidi ovire, ampak priložnost.

Scenarij, v katerem bi Riera združil klubsko in reprezentančno funkcijo, v nogometnem svetu ni brez precedensa, čeprav ostaja prej izjema kot pravilo. Leta 1985 je Sir Alex Ferguson ob Aberdeenu začasno vodil še Škotsko, Rinus Michels je v sezoni 1974/75 hkrati sedel na klopi Barcelone in nizozemske reprezentance, Guus Hiddink je kombiniral Avstralijo s PSV-jem (2005/06) in leta 2009 še Rusijo s kratkim mandatom pri Chelseaju, v novejšem času pa sta podobno pot preizkusila tudi Fernando Diniz (Fluminense in Brazilija) ter Francesco Calzona (Slovaška in Napoli), oba v sezoni 2023/24.

Vsi ti primeri kažejo, da je dvojna vloga logistično zahtevna in kratkoročno obvladljiva le ob jasnih dogovorih, močni strokovni ekipi in popolnem zaupanju vseh vpletenih. To pa je točno tisto, kar bo morala tehtati tudi Nogometna zveza Slovenije, če se bo res odločila, da za naslednika Matjaža Keka izbere Alberta Riero, ki pa je bil v preteklosti do krovne slovenske nogometne organizacije zaradi takšnih ali drugačnih razlogov že večkrat javno kritičen.
Foto: Sprotida.com