Raziskava je pokazala: Nogometaši z večjim tveganjem za demenco!

Pri vrhunskih švedskih nogometnih igralcih, razen vratarjih, so v zadnjem stoletju ugotovili bistveno večjo verjetnost, da bodo zboleli za demenco kot pri splošni javnosti, je pokazala v petek v reviji The Lancet Public Health objavljena obsežna študija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Strokovnjaki trdijo, da študija prispeva k “prepričljivim dokazom”, ki povezujejo najbolj priljubljen šport na svetu z večjim tveganjem za degenerativne možganske motnje. Medtem ko so travmatične poškodbe možganov, kot so pretresi, morda manj pogoste v nogometu kot pri ragbiju in v ameriškem nogometu, so večkratno udarjanje oziroma odbijanje žoge z glavo s strani nogometašev že povezovali z demenco.

V novi študiji, objavljena v reviji The Lancet Public Health, so analizirali zdravstvene kartoteke več kot 6000 nogometašev moškega spola v najvišji švedski ligi od leta 1924 do 2019. Raziskovalci so svoje stopnje različnih degenerativnih možganskih motenj primerjali s 56.000 podobno starimi švedskimi moškimi. Nogometaši so imeli 1,5-krat večjo verjetnost, da bodo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo in drugimi demencami kot kontrolna skupina, je pokazala študija.

Izjema so bili vratarji, ki redko odbijajo žogo z glavo in niso pokazali povečane verjetnosti degenerativnih možganskih obolenj. “Ta ugotovitev podpira hipotezo, da bi lahko z udarcem z glavo pojasnili to povezavo,” je za AFP povedal glavni avtor študije Peter Ueda s švedskega inštituta Karolinska.

Ueda je dejal, da je to največja raziskava na to temo od škotske študije iz leta 2019, ki je pokazala, da je pri nogometaših 3,5-krat večja verjetnost, da bodo zboleli za degenerativnimi možganskimi motnjami. Švedska študija je tudi ugotovila, da so nogometaši živeli nekoliko dlje kot enako stari moški, kar bi po navedbah Uede lahko bilo povezano z višjo stopnjo vadbe in socialno-ekonomskim statusom, ki ga prinaša status elitnega nogometaša.

Študija ni pokazala povečanega tveganja za bolezni motoričnih nevronov, kot je ALS, med nogometaši in celo nekoliko manjše tveganje za Parkinsonovo bolezen. Ueda je opozoril, da opazovalna študija ni mogla pokazati, da je igranje nogometa neposredno povzročilo demenco, in njenih ugotovitev ni mogoče razširiti na ženski, amaterski ali mladinski nogomet.

Gill Livingston, profesorica psihiatrije starejših ljudi na Univerzitetnem kolidžu v Londonu, je dejala, da omenjena raziskava ponuja prepričljive dokaze, da so nogometaši, katerih glave pridejo v stik z žogo, izpostavljeni večjemu tveganju za demenco. “Ukrepati moramo, da zaščitimo glave in možgane ljudi, a hkrati nadaljujemo s športom,” je dejala Livingston, ki sicer ni bila vključena v raziskavo.

Vir: STA
Foto: sportida.com