Avtor: Nejc Mravlja
18. 12. 2018, 09.19
Za aktualnega francoskega prvaka so Rdeči vragi vsekakor ugoden žreb. Rdeče-črna polovica Manchestra že mesece doživlja tako športno kot institucionalno krizo. »Naključen nogomet«, »udari in upaj na najboljše«, »zapri oči in moli« je le nekaj oznak, s katerimi bi povsem jasno opisali igro trikratnega evropskega prvaka. Zgolj šestouvrščena ekipa elitnega angleškega prvenstva si je pomlad v ligi vseh lig priigrala predvsem zahvaljujoč čudežni gostujoči zmagi na Juventusovem stadionu Allianz. Moštvo Joséja Mourinha ima za preblisk na voljo dva meseca. Bo klub v januarskem prestopnem roku izdatno posegel po kadrovskih spremembah (beri: igralskih okrepitvah) ali se bo naposled odrekel izkušenemu Portugalcu (čeprav na obzorju ni videti realne alternative), ki mu počasi zmanjkuje rešitev? »Mou« je dolgo časa veljal za krvnika francoskih predstavnikov v evropskih pokalih, zadnjega dvoboja s klubom iz dežele mode, sirov in aktualnih svetovnih prvakov, pred slabimi tremi leti je v isti fazi tekmovanja s Chelseajem izpadel proti PSG (1-1, 2-2 po podaljšku), pa se nerad spominja. Če parafraziram izvrstnega irskega novinarja Kena Earlya, bo Mourinho z igralci skušal ostati zvest svoji izrazito ponotranjeni »grozi pred porazom« na sploh prvem uradnem dvoboju drugo leto zapored najbolj donosne svetovne klubske nogometne znamke na Forbesovi lestvici s Parižani.
Za Olympique lyonnais prihajajoča dvodejanjka z Barcelono ne bo premierna. V porečju Rone še nikdar niso proslavili uspeha nad katalonskim ponosom (6 dvobojev). Lyonovi navijači se s cmokom v grlu spominjajo obračuna osmine finala pred slabim desetletjem, ko so njihovi miljenci na domačem Gerlandu poznejšemu zmagovalcu spodobno parirali (1-1), na povratni tekmi pa s strani Henrya, Messija, Eto’oja, Xavija in druščine prejeli bolečo zaušnico (5-2). Moštvo trenerja Génésioja bi včeraj težko dobilo zahtevnejšega nasprotnika. Lokomotivo španskega prvenstva vse bolj izrazito vodi neustavljivi Lionel Messi, edini posameznik z »dvojnim dvojcem« v elitnih petih evropskih ligah (14 golov, 10 asistenc). To jesen še neporažena zasedba na mednarodni ravni pa v sebi skriva nekaj drobnih slabosti, povezanih z Valverdejevim nenehnim iskanjem optimalne taktične sheme in občasno nezbranostjo v obrambi. Trenerska »mravlja« (bask. Txingurri) bo sredi februarja predvidoma že lahko računala na ozdravljenega Samuela Umtitija, ki se mu dve leti in pol po odhodu obeta snidenje z matično sredino.
Liverpool – Bayern, mešanica trendov in pridiha preteklosti
Od ostalih parov izstopata dva. Najprej spopad dvakratnih finalistov Lige prvakov v zadnjih petih letih. Spomladanski osvajalec Evropske lige je že poleti naznanil, da je naskok na evropski vrh maja 2019 prva prioriteta. Čaru dviga lovorike v finalu na domači Wandi Metropolitano se Jan Oblak in soigralci na čelu s karizmatičnim trenerjem Simeonejem težko uprejo. Na svojega (nad)močnega aduta računa tudi Juventus. Odmevna poletna pridobitev vse bolj redno smrtonosno pustoši po nasprotnikovih kazenskih prostorih in morda bo prav Cristiano Ronaldo (zgolj proti Sevilli in Getafeju je zadel večkrat kot proti Atléticu) odločilen kamenček v pravljično sklenjenemu evropskemu mozaiku s črno-belim leskom. Veliko pozornosti bo poželo srečanje majskega finalista, ki na dotik srebrnine čaka od leta 2005, z münchenskim Bayernom, ki si je krono prvič nadel spomladi 1974, tri leta pred Rdečimi iz porečja Mersey (1977), zadnjič pa maja 2013. Sodeč po trenutni formi je bolj suvereno Kloppovo moštvo, kar pa mu še ne zagotavlja prednosti pred prvim sodnikovim piskom sredi februarja.
Ugoden žreb za City in Real
Karseda privlačen dvoboj si lahko obetajo pristaši Tottenhama in Borussie iz Dortmunda. Tekma v osnovi simbolizira svetost spektakla in mnoštvo golov. Dva izmed glavnih papirnatih favoritov, Manchester City in Real Madrid, sta si po včerajšnjem žrebu oddahnila. Sinjemodrim se bo zoperstavil Schalke, klub s trenutno največ težavami in najbolj skromno formo med kandidati iz drugega bobna, »Merengues« pa se bodo pomerili z Ajaxom, stalnim spremljevalcem vrha evropskega žogobrca in ekipo v vzponu, vendar ji prav mladostna vihravost in pomanjkanje izkušenj lahko odvzameta četrtfinalno vstopnico. Zadnji par sestavljata Roma in Porto, ki za izločilne boje tokratne Lige prvakov niti nista bila programirana, čeprav je Volkulja ob koncu minule sezone sploh prvič v moderni izvedbi tekmovanja dospela celo do predzadnje stopnice. Obema se spomladi ponuja lepa priložnost, ki jo bosta vodilna ekipa portugalske lige in sila nepredvidljiv Di Francescov igralski ansambel skušala celostno izkoristiti. Nasvidenje 12. februarja.
