Avtor: Šport TV
11. 1. 2019, 13.12
Nikola Karabatić manjka. Odsotnost večkratnega najboljšega rokometaša sveta je razžalostila francoske ljubitelje rokometa. Zdaj ko prvega zvezdnika ni, je težko izbrati naslednjega v vrsti. Pa ne zaradi tega, ker bi ostali po kvaliteti zaostajali, temveč zato, ker so vsi tako dobri.
Najmlalši obetajo največ. Romain Lagarde, Nedim Remili, Dika Mem, Ludovic Fabregas in Melvyn Richardson. Vsi po vrsti so nosilci igre pri Nantesu, PSG-ju, Barceloni in Montpellieru. Vsi po vrsti predstavljajo novo generacijo atomskih rokometašev in vsak izmed njih je rojeni strelec.
A mladost, neobremenjenost, svežina in neustrašnost ni vse, bodo rekli skeptiki. In Didier Dinart odgovarja. Za nasprotni pol v reprezentanci skrbijo 36-letni neuničljivi Michael Guigou, Luc Abalo jih ima 34 tako kot tudi Cyril Domoulin in Cedric Sorhaindo.
Seveda je tu še tretji, “sredinski sloj” rokometašev v zlatih letih. Valentin Porte, Mathieu Grebille, Timothey N’Guessan, Vincent Gerard, Nicolas Claire, Luka Karabatić in Kentin Mahe.
In kar na enkrat smo našteli vse reprezentante Francije. Izpustili smo zgolj Adriena Dipandaja, ki pa je neviden tudi na igrišču. A to v pozitivnem smislu – obrambne naloge opravlja tako dobro, ta te sploh niso opazne, nasprotnik pa večinoma ostane brez uspeha.
Ne glede na to kam usmeriš pogled, francoska reprezentanca je na vseh položajih optimalno zasedena. Malo je takšnih, ki bi Braziliji pripisovali možnosti za presenečenje in tudi sam se nagibam k temu, da bo Brazilija na tej tekmi le še ena Koreja ali Čile.
Brazilci se lahko rešijo zgolj na en način. Da igrajo na meji mogočega, da Francoze zadušijo v njihovi igri in da odigrajo tekmo življenja. Širina kakovosti v primerjavi s Francijo je pomanjkljiva, a nekaj zvezdnikov ima tudi Brazilija.
Thiagus Dos Santos pri Barceloni skrbi za obrambo, Jose Toledo pa je v dresu Wisle vešč napadalnih prvin rokometa. Ekipo sestavlja še nekaj legionarjev iz Španije, Francije, Romunije in Portugalske. Zgolj trije reprezentanti igrajo doma.
Svetovno prvenstvo bo velik test tudi za glavnega trenerja Washingtona Nunesa. Selekcijo je vodil že leta 2009 na SP na Hrvaškem, kjer je bila Brazilija na 21. mestu, pa tudi pred dvema letoma, ko je osvojil 16. mesto. V letih 2013-2016 je bil pomočnik selektorja Jordija Ribere, ki je zdaj trener Španije.
Iz tekmovalnega vidika bosta najzanimivejši tekmi med Islandija in Hrvaško ter Srbijo in Rusijo. Hrvati se bodo znova, bržkone zadnjič, na mundial podali pod taktirko Lina Červarja. Na domačem EP jim ni uspelo potešiti pričakovanja javnosti, na tujem pa bo še toliko težje.
Červar bo tokrat vendarle lahko računal za zdravega Domagoja Duvnjaka, ki je srce in motor ekipe. Nemčija je postala njegov drugi dom, tudi številni drugi igralci pa si kruh služijo ravno v Nemčiji.
Tudi Islandska reprezentanca je polna legionarjev, pretežno skandinavskih. Največji udarec za Vikinge je nedvomno poškodba Gudjona Valurja Sigurdssona, ki ga je trener Gudmundur Gudmundsson zamenjal v sredo. Mesto v selekciji je dobil Bjarki Mar Elisson, član Lisjakov iz Belrina.
Prevetrena Srbska reprezentanca bo igrala proti izkušeni in zvezdniški Rusiji. Pod taktirko Edvarda Kokšarova bodo na SP igrali Timur Dibirov, Danil Šiškarjev, Victor Kireev, Dmitri Žitnikov, Dmitri Kovalyev in drugi. Predstavnika mlade garde sta medtem vzhajajoči zvezdi Aleksander Škurinski iz Bresta in Sergej Kosorotov iz Čehovskih Medvedov.
Srbi so na EP na Hrvaškem doživeli pravo katastrofo. Ne le rezultatsko, temveč se je vnel tudi boj med igralci in trenerji. Srbska rokometna zveza je zdaj na mesto selektorja postavila legendarnega Nenada Peruničića. Ta je pri selekciji reprezentantov izpustil nekatere zvezdnike, je pa na spisku Draško Nenadić, ki na SP kot edini predstavlja barve slovenskega kluba. Izjemno nadarjena je predvsem kombinacija na golu. Vladimir Čupara sijajno brani v dresu Kielc, Dejan Milosavljev pa je odkritje sezone pri Vardarju.
Foto: Sportida.com
