Avtor: Nejc Mravlja
27. 6. 2026, 09.15
Do četrtkovega večera se je zdelo, da je zgodba Deniza Undava na svetovnem prvenstvu 2026 kičasto popolna. Napadalec Stuttgarta je proti Kurasavu in Slonokoščeni obali v zgolj 69 minutah igre zbral pet udeležb pri zadetkih, Nemčija pa je prvič po letu 2014 pomirjena pričakala izločilne boje. Statistika je bila skoraj neverjetna: pri golu svoje izbrane vrste je neposredno sodeloval na vsakih 14 minut igre.
Potem pa je prišel četrtkov obračun z Ekvadorjem. Nemčija je v East Rutherfordu izgubila z 1-2, čeprav je povedla že v drugi minuti prek Leroya Sanéja. Nilson Angulo je hitro izenačil, v 77. minuti pa je Gonzalo Plata izkoristil zmedo po kotu in zadel za zgodovinsko zmago južnoameriške reprezentance, ki se je tako prebila v izločilni del turnirja. Nemci so prekinili niz enajstih zaporednih zmag, hkrati pa ostali brez odgovora na vprašanje, ki jih spremlja že ves turnir: zakaj Deniz Undav še vedno ne začenja tekem v začetni enajsterici?
View this post on Instagram
Čeprav se je pred tekmo veliko ugibalo, da bo Julian Nagelsmann zaradi že zagotovljenega prvega mesta v skupini končno nagradil svojega najbolj vročega napadalca z mestom v začetnih 11, se to ni zgodilo. Selektor je vztrajal pri Kaiju Havertzu v konici napada in Undava še tretjič zapored posadil na klop. Že dan pred tekmo je poudaril, da želi ohraniti ritem moštva in da ne namerava pretirano rotirati ekipe.
Toda prav tekma proti Ekvadorju je morda najbolj jasno pokazala, zakaj se razprava o Undavu ne bo polegla. Havertz je uprizoril eno najmanj opaznih predstav na prvenstvu. Nemčija je po zgodnjem vodstvu izgubila nadzor nad sredino igrišča, Moisés Caicedo je narekoval tempo, Ekvadorci pa so vse bolj samozavestno prehajali v protinapade. Ko je odbila ura igre, se je Nagelsmann odločil za potezo, ki jo je nemška javnost že skoraj avtomatsko pričakovala: Havertz je odšel z igrišča, vstopil pa je Deniz Undav.
Toda tokrat čarovnija ni delovala. Undav ni dosegel zadetka, ni prispeval asistence in prvič na tem svetovnem prvenstvu ni neposredno sodeloval pri nemškem golu. V približno pol ure igre je sicer prinesel neprimerno več agresivnosti v kazenski prostor od predhodnika, se spuščal po žogo med linije in si prizadeval povezovati igro z Wirtzem in Sanéjem, toda Nemčija je delovala razbito. Vezna linija ni več obvladovala ritma, obramba pa je po kotu v 77. minuti povsem odpovedala.
Poraz seveda ne spreminja dejstva, da je Nemčija že uvrščena v izločilne boje. Spreminja pa občutek nepremagljivosti, ki ga je Nagelsmannova zasedba gradila vse od začetka leta. “Iz tega poraza se bomo veliko naučili,” je po tekmi mirno dejal nemški selektor. “Ko zgodaj povedeš, moraš znati tekmo umiriti in jo nadzorovati. Tokrat nam to ni uspelo. V naslednjih dneh bomo analizirali, kaj moramo izboljšati.” Dodal je še, da bo končno odločitev o začetni postavi za tekmo šestnajstine finala sprejel šele po nedeljskem treningu.
Tudi po tekmi z Ekvadorjem ostajajo Undavove številke osupljive. Trije zadetki in par asistenc v manj kot stotih minutah igre na svetovnem prvenstvu so dosežek, ki ga po letu 1990 ni uspelo doseči nobenemu rezervistu. Mediji so ga zato že začeli omenjati med kandidati za zlati čevelj prvenstva, čeprav še ni odigral niti ene tekme od prve minute.
Še bolj impresivna je njegova reprezentančna statistika v širšem kontekstu. V enajstih nastopih za Nemčijo je zbral devet golov in štiri asistence. Za to je potreboval le 427 minut igre, kar pomeni, da je vsakih 33 minut neposredno vpleten pri zadetku. Glede na trende v sodobnem reprezentančnem nogometu, kjer najboljši napadalci pogosto potrebujejo dve ali tri tekme za gol, lahko upravičeno govorimo o neverjetni učinkovitosti.
Prav zato se številni nemški komentatorji sprašujejo, ali Nagelsmann morda pretirano zaupa konceptu “superjokerja”. V zlasti klubski nogometni zgodovini so obstajali igralci, ki so bili učinkovitejši po vstopu s klopi. Ole Gunnar Solskjær je bil najbolj znan primer pri Manchester Unitedu, v zadnjih letih pa je podobno vlogo občasno opravljal Gonçalo Ramos pri Paris Saint-Germainu. Toda pri Undavu podatki ne kažejo, da bi bila njegova učinkovitost izključno vezana na vlogo zlatega rezervista.
Ko je dobil priložnost v začetni postavi, jo je praviloma izkoristil. Proti Nizozemski je prispeval gol in asistenco, proti Bosni in Hercegovini zadel dvakrat, kar je ponovil proti Finski in dodal še podajo za gol. Na teh treh tekmah je sodeloval pri vseh nemških zadetkih, z izjemo enega, in še tistega je Nemčija dosegla šele po Undavovem odhodu iz igre zaradi poškodbe. Zato se zdi naslednje vprašanje vse bolj na mestu: ali Nemčija s tem, ko Undava uporablja kot rezervista, pravzaprav zavestno zmanjšuje svoj napadalni potencial?
View this post on Instagram
Selektor se zaveda, da ima pred seboj nenavadno situacijo. “Lahko si rečemo, da ga moramo pustiti v tej pozitivni dinamiki in da je morda najbolje, da ostane v tej vlogi. Lahko pa si rečemo tudi: odlična predstava, naj začne tekmo od prve minute. Obe možnosti preučujemo skupaj z Denizom,” je povedal po zmagi nad Slonokoščeno obalo.
Po porazu proti Ekvadorju se zdi, da se tehtnica počasi nagiba proti drugi možnosti. Nemški mediji so bili precej kritični do predstave Havertza. Čeprav napadalec Arsenala poudarja, da njegovo gibanje odpira prostor soigralcem in da njegovega prispevka ni mogoče ocenjevati izključno skozi gole, je dejstvo, da je njegov vložek na tem prvenstvu znatno skromnejši od konkurenta. “Nizam sprinte, ki se morda zdijo nesmiselni, vendar ustvarjajo prostor drugim,” je Havertz pojasnil svoj slog igre.
Nagelsmann na stvar morda gleda drugače. Havertz in Undav nista neposredni kopiji drug drugega. Havertz je bolj gibljiv, pogosto se spušča globoko po žogo, odpira koridorje za Wirtza in Musialo ter sodeluje v kombinatoriki. Undav je klasični plenilec kazenskega prostora. Potrebuje manj dotikov, hitreje se odloča in ima izjemen občutek za odbite žoge. Ena od ameriška televizij je njuno sobivanje opisala kot “sanje vsakega trenerja”. Prvi ustvarja prostor, drugi ga neusmiljeno izkorišča. Vprašanje je le, ali si Nemčija v izločilnih bojih lahko privošči, da svojega najbolj učinkovitega strelca še naprej hrani le za zadnjih trideset minut …
Eden od razlogov, zakaj je ta dilema sploh mogoča, je značaj samega igralca. Undav ne deluje kot nogometaš, ki bi zahteval privilegiran status. Njegova karierna pot je bila predolga in preveč negotova, da bi se danes obremenjeval s tem, ali se bo njegovo ime znašlo v začetni postavi.
V mladosti ga je zavrgel Werder Bremen, nekaj časa je celo delal v tovarni, medtem ko je igral polprofesionalni nogomet, in potem kot meteor zablestel v tretjeligašu iz Meppna. V sezoni 2020/21 si je s tedaj ekonomom – prej in potem pa komentatorjem in studijskim voditeljem na Šport TV – Rokom Grilcem delil garderobo v belgijski drugi ligi pri Unionu Saint-Gilloise, kjer je napadalec kurdskega porekla na osuplost mnogih pred sleherno tekmo zmazal po tri krofe in spil par pločevink energijske pijače, se med zimskim premorom zredil za 8 kilogramov in čez nekaj mesecev z belgijsko staro damo po skoraj pol stoletja slavil vrnitev med elito, kjer je naslednje leto osvojil prvo mesto po rednem delu in bil v končnici za korak prekratek v bitki za naslov prvaka.
Sledili sta selitev v Brighton in dokončna eksplozija pri Stuttgartu. V minuli sezoni je za VfB na 46 tekmah dosegel 25 golov in prispeval 14 asistenc. Toda njegova retorika ostaja nespremenjena. “Počutim se odlično. Svojo samozavest skušam prenesti na igrišče. Vem, da lahko zadenem na vsaki tekmi. Soigralci mi lajšajo delo, jaz moram samo pritisniti na plin,” je dejal po dveh zadetkih proti Slonokoščeni obali.
Ravno zato je Nagelsmann v privilegiranem položaju.Če bi imel opravka z zvezdnikom, ki bi po treh golih in dveh asistencah javno zahteval mesto v začetni postavi, bi se lahko v nemškem taboru hitro pojavile napetosti. Toda Undav tega ne bo storil.Ne bo protestiral. Ne bo dajal pomenljivih izjav. In če bo treba, bo ponovno sedel na klopi ter čakal na 60. minuto.
View this post on Instagram
Toda po tekmi z Ekvadorjem je občutek drugačen kot pred nekaj dnevi. Takrat je bilo mogoče trditi, da Nemčija zmaguje in da sistem deluje. Zdaj je doživela prvi poraz na prvenstvu, izgubila nadzor nad tekmo takoj, ko se je soočila z agresivnejšim in vzorno organiziranim nasprotnikom, njen najbolj vroči strelec pa je znova spremljal večino dogajanja … na klopi.
Morda bo prav ta poraz povzročil, da bo Deniz Undav v ponedeljek v Bostonu vendarle prvič na tem svetovnem prvenstvu dočakal skok v udarno enajsterico. V nasprotnem primeru bo razprava o največji nemški uganki prvenstva gotovo postala še glasnejša.
Foto: Matthias Koch via Guliver
