Avtor: Rok Grilec
22. 1. 2015, 07.08
“V vlogi športnega direktorja sem se vrnil lani konec julija, ko je bila Olimpija na 7. mestu prvenstvene razpredelnice in pred razpadom. Če malce parafraziram, bi lahko dejal, da je bila Olimpija klinično mrtva. Eden izmed redkih, ki je verjel v daljni obstoj kluba, je bil trener Darko Karapetrović. Zavedal sem se, v kaj se spuščam; da ima Olimpija odprto problematiko z neustreznimi pogoji v bežigrajski Jami, nesporazume z navijaško skupino Green Dragons, precejšen finančni in športni primanjkljaj zaradi neuvrstitve na mesta, ki prinašajo možnost nastopanja v evropskih tekmovanjih, ter nenazadnje odprt problem z Nikom Omladičem in Bobanom Jovićem, ki sta svojo poklicno pot želela nadaljevati v tujini,” uvodoma pove Aćimović, ki je z napredkom na športnem področju razvoja kluba izjemno zadovoljen.
“Kar se nogometnega dela tiče, je bil storjen ogromen korak naprej. Če sem ob svojem vnovičnem prihodu v Olimpijo tarnal nad pomanjkanjem zanimanja nad našimi igralci, predvsem tistimi, ki naj bi nekega dne tvorili okostje članske izbrane vrste, se je glede tega situacija drastično spremenila. Na bolje, seveda. Danes ima Olimpija vsaj za eno enajsterico obetavnih mladeničev, ki bi v bližnji ali daljni prihodnosti, ob pričakovanem razvoju, lahko ustvarili odmevne prestope na tuje. Naj jih samo nekaj omenim, od Andraža Šporarja, Miha Zajca, Bobana Jovića, ki je sicer že na izhodnih vratih, Antonia Delameje Mlinarja, Nika Kapuna, Kenana Bajrića, Nemanje Mitrovića, Luka Gajiča, Aljaža Ivačiča,… Torej, če bi bilo vse tako črno, kot se v zadnjih nekaj dneh predstavlja v določenih medijih, potem naši nogometaši ne bi bili tako zanimivi številnim evropskim skavtom. Znova poudarjam, na nogometnem področju smo storili resnično velik korak naprej in zato je Mile Aćimović v tem trenutku eden izmed najbolj ponosnih športnih direktorjev na svetu.”
Očitajo vam, da ste s prodajo Nika Omladiča v nemškega drugoligaša Eintracht iz Braumschweiga in s skorajšnjim odhodom Bobana Jovića v poljsko Wislo storili velik korak nazaj v smislu gradnje močne Olimpije z domačim pridihom?
“Poglejte, Olimpija je storila čisto vse, ampak tu mislim resnično prav vse, da bi omenjena igralca zadržala v svoji sredini. Jasno, v okvirjih svojih finančnih zmožnosti. Ampak določeni se preprosto ne zavedajo, da sta Nik Omladič in Boban Jović v Ljubljani preživela slabih 5 oziroma polnih 6 let. Da imata, tako kot vsi drugi kakovostni nogometaši, željo preizkusiti se v močnejši evropski konkurenci. V vseh teh letih igranja za Olimpijo sta doživela marsikaj. Tako dobrega kot slabega. Vendar, ko potegnem črto, si nimam česa očitati. Oba sta imela možnost ostati, a sta se na koncu odločila drugače.”
Dobro, ampak javnost se sprašuje, zakaj Olimpija ni posegla za adekvatnimi zamenjavami znotraj slovenskega prostora?
“Odgovor je preprost. V tako kratkem času, govorimo o aktualnem zimskem prestopnem roku, je nemogoče najti adekvatno zamenjavo znotraj našega prostora za tako kakovostna nogometaša, kot sta Omladič in Jović. Imamo pa zato temeljit vpogled v razvoj lastnega igralskega kadra v mlajših starostnih kategorijah, kjer se razvijajo potencialni nasledniki omenjenih odhajajočih posameznikov. Vendar do njihovega preboja v člansko moštvo bo preteklo še nekaj časa, zato nam ne preostane nič drugega, kot da poiščemo ustrezne rešitve na tujem tržišču.”
Andraž Šporar in Miha Zajc sta brez dvoma, vsaj v tem trenutku, glavna protagonista neke nove in mlade Olimpije, ki obenem predstavljata ugled le-te znotraj in zunaj naših meja. V zadnjem času so se okrepile govorice, da naj bi za oba obstajale številne mamljive ponudbe, ki se jim bo v bližnji prihodnosti težko upreti.
“Razumem bojazen, ki se ob omembi morebitnih odhodov Šporarja in Zajca, pa ne samo njiju, pojavlja pri naših privržencih, kot tudi širšem delu javnosti, ki si preveč površno razlaga določene zadeve. Ampak ravno zaradi takšnih in drugačnih konstruktov, predvsem pa insinuacij, sem se odločil, da v pričujočem pogovoru pridemo stvarem do dna. Namreč Andraž in Miha se ob že prej omenjenih fantih vključujeta v filozofijo kluba, ki stremi k »slovenizaciji« ekipe. Veste, težko je zadovoljiti vse strani. Nekateri mi očitajo, da sem nor, ker ne sprejmem eno izmed številnih ponudb za enega ali dva naša fanta, s katerima bi pokrili precejšen del dolga. Kajti nekateri pozabljajo, da je Olimpija zadolžena in, če ta Olimpija želi v prihodnje postati finančno stabilen klub, mora črpati sredstva tudi iz prestopov igralcev v tujino. Želje oziroma bolje rečeno pričakovanja javnosti so v precejšnjem neskladju s trenutnim stanjem v klubu. Govoriti o pomanjkanju vizije in jasno zastavljenih ciljev je le poskus destabilizacije kluba in dejstva, da nekateri zelo slabo prenašajo, da Olimpija navkljub vsem peripetijam živi ter vlaga izjemne napore za svetlejšo prihodnost.”
Kako odgovarjate na očitek, da ste se vrnili k slabim navadam iz prvega mandata, v katerem naj bi pripeljali številne tuje nogometaše, ki niso prikazali skoraj ničesar?
“Raje se vprašajmo, kaj sploh lahko ponudi slovenska liga kakovostnemu tujemu nogometašu. Po mojem skromnem mnenju bore malo oziroma ničesar. Kvečjemu prazne tribune in nizke prihodke. Tako v mojem prvem mandatu kot tudi drugem smo se o potencialnih tujih okrepitvah podrobno pozanimali in jih preizkusili tekom pripravljalnih obdobij. Kar se nekaterih nekdanjih tujcev tiče, tu mislim predvsem na Nikezića, Sretenovića in Iveljo, menim, da so pustili dokaj soliden vtis. Morate pa se zavedati, da Olimpija izbira igralce, ki so v dometu njenih finančnih zmogljivosti. In če v danem trenutku v lastnem kadru nimaš adekvatne zamenjave za kakovostnega domačega nogometaša, ki je šel s trebuhom za kruhom v tujino, si primoran »pobrskati« po tujem tržišču. In še nekaj bi pripomnil glede očitkov na zadnja prišleka, Lazevskega in Babića, v strokovnem vodstvu na čelu s trenerjem Darkom Karapetrovićem, ki je v minulih šestih mesecih opravil izjemno delo, menimo, da nam bosta sposobna pomagati pri uresničevanju zastavljenih ciljev. V Lazevskem smo dobili igralca, ki je v preteklosti osvajal lovorike, igral elitno Ligo prvakov in 15-krat oblekel dres makedonske izbrane vrste. V Stjepanu Babiću pa smo dobili stabilnega defenzivnega vezista, ki je sposoben spremeniti ritem igre, in bo ob Darijanu Matiću ter Niku Kapunu predstavljal hrbtenico ekipe v naši zvezni vrsti.”
Aćimović še dodaja: “Sicer pa je trener Karapetrović poskusil domala vse. S številnimi rošadami znotraj moštva je skušal aktivirati rezerve za rešitev težav na najbolj perečih igralnih položajih. Predvsem levem bočnem, kjer imamo od začetka sezone največji primanjkljaj. Poskusili smo s Kenanom Bajrićem in Arisom Zarifovićem, ki sta dala svoj maksimum, vendar nista dolgoročna rešitev na tem igralnem mestu. Govorimo o centralnima branilcema, ki sta svoje interese popolnoma podredila potrebam moštva. Torej, potemtakem so očitki o pomanjkanju vizije in nakupih zgrešenih tujcev le zgodbice za majhne otroke. Kdo pa si ne bi želel imeti v prvem moštvu 9 ali 10 domačih fantov. A v tem trenutku je realnost žal drugačna.”
Glavni konkurenti naj bi zadržali večino igralskega kadra iz jesenskega dela sezone. Oziroma, nekateri naj bi se še dodatno okrepili. Je Olimpija kljub vsemu konkurenčna v boju za sam vrh?
“Olimpija je v preteklem šestmesečnem obdobju dokazala, da je med najboljšimi ekipami v Sloveniji. Poglejte, na trenutno situacijo gledam s širšega zornega kota. Danes ima Olimpija dva vrhunska strokovnjaka za fizično pripravo, izjemne pogoje za delo, urejeno prehrano po treningih, počitek, prehranska dopolnila,… Vse našteto pa zahteva določena finančna sredstva. V začetku naslednjega tedna potujemo na 10-dnevne priprave v Turčijo, po prijateljski tekmi na Dunaju pa bomo skušali ekipo dodatno osvežiti na 4-dnevnem mini ciklusu v Istri, kjer bi začeli z zadnjo fazo priprav na uvodno srečanje z Mariborom. Torej vodstvo kluba je storilo popolnoma vse, da bi moštvo imelo več kot optimalne pogoje za kakovostno pripravo na nadaljevanje sezone. Najbolj pa boli to, da večina tega ne želi videti in izpostavlja le določene stvari, katere sem omenil že v začetku pogovora (pogoji za mladinski pogon v Jami, Green Dragonsi), ki pa so ob gosposkem dogovoru rešljive. Konkretno, dogovor glede rešitve osnovnih pogojev za delo mladinskega pogoja v bežigrajski Jami je tik pred zaključkom. To je ena izmed ključnih zadev, ki mi je v vsem te obdobju od moje vrnitve, povzročala nemiren spanec.”
Ko se ozrete nazaj in poskušaš s te časovne razdalje oceniti vaše delo v obeh mandatih, je moč opaziti razliko, oziroma ali je storjen tako želen korak naprej?
»Brez kančka dvoma trdim, da je organizacija kluba v tem trenutku na višji ravni, kot je bila v mojem prvem mandatu. Ne glede na to, da se moram ponovno ukvarjati s podobnima težavama, že prej omenjenima Jamo in odnosi z navijaško skupino Green Dragons, me trenutno stanje navdaja s ponosom, saj je vse večje zanimanje za Olimpijine nogometaše odraz odličnega dela strokovnega vodstva na čelu s trenerjem Darkom Karapetrovićem. Očitek, da so mi domači fantje v breme, kar je popoln absurd brez primere, se je pojavil samo zaradi nesporazuma glede posoje Maria Jurčevića, Anžeta Zorca in Aljaža Ivačiča v Radomlje. Od omenjene trojice Olimpija veliko pričakuje, vendar pa je v tem trenutku za njih bolje, da se kalijo z določeno minutažo v prvoligaškem klubu, kot pa da jih posojamo v nižjeligaše. Hvala bogu, da imamo zelo dobre odnose s kolegi iz Radomelj. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujem za korektno sodelovanje.”
Za konec ostaja odprta problematika odnosov z navijaško skupino »Green Dragons«?
“Znova bom poudaril, da, če sta obe strani pripravljeni v dobrobit kluba sodelovati na korektni ravni, potem ne vidim težav. Ko sem pred letom in pol odhajal iz kluba, težav z garderobami v Jami ni bilo. Prav tako pa so »Dragonsi« prihajali na svojo tribuno spodbujati moštvo. Ob tej priložnosti bi apeliral na vse privržence, poudarjam iskrene privržence kluba, naj podprejo naše mlade in nadarjene igralce, saj se imamo na kaj opreti. Prepričan sem, da je sinergija mogoča na vseh ravneh. Nekajkrat sem se sestal s predstavniki navijačev, vendar do končne rešitve nismo prišli. Zavedam se, da so navijači sestavni del vsakega športnega kolektiva, a za vsakogar obstajajo določene meje, preko katerih ni mogoče iti. Še največjo težavo pa vidim v številnih konstruktih, ki se pojavljajo v določenih medijih. Ti le podpihujejo že tako ogreto ozračje in ne prinašajo nič dobrega.”
Foto: Sportida.com
