Avtor: Rok Grilec
9. 6. 2015, 19.39
Omenjeno štiriletno praznino bo jutri prekinila 44. izvedba Cope América, najprestižnejšega južnoameriškega nogometnega tekmovanja, ki jo bo tokrat gostil Čile, ta je bil zaradi abecednega reda gostiteljic (tega je leta 1984 uveljavila krovna južnoameriška nogometna federacija – CONMEBOL, prvi cikel je leta 2007 sklenila Venezuela) predviden za organizatorja tega tekmovanja šele leta 2019, za prireditelja letošnje različice pa je bila imenovana Brazilija, a je vlogo zavrnila, ker je poleti 2013 gostila pokal konfederacij, lani svetovno prvenstvo, prihodnje leto pa jo čakajo letne olimpijske igre. Brazilska in čilska nogometna zveza sta se dogovorili o menjavi, kar je CONMEBOL potrdil pred tremi leti.
Čile bo sedmič (prvič po letu 1991) gostil omenjeni turnir, kjer poleg desetih južnoameriških držav v trenutnem tekmovalnem sistemu sodelujeta še dve povabljenki (običajno iz sosednje nogometne federacije CONCACAF), tokrat sta to Mehika in debitantka Jamajka (v igri sta bili še Japonska in Kitajska, prva je povabilo zavrnila, Kitajci pa istočasno igrajo kvalifikacije za prihajajoče svetovno prvenstvo).
Nekaj besed o sistemu tekmovanja 12 ekip je žreb novembra lani razdelil v 3 skupine, v vsaki izmed njih se 4 moštva pomerijo med seboj, prvi dve ekipi iz vsake skupine napredujeta v četrtfinale, kamor se uvrstita še dve najboljši tretjeuvrščeni reprezentanci. V četrtfinalu in polfinalu se v primeru neodločenega izida po 90 minutah ne igra podaljšek, temveč potnika v naslednji krog odloči loterija enajstmetrovk. V tekmi za 3. mesto in v velikem finalu pa ekipi v primeru remija čaka dodatnih 2×15 minut in šele nato zmagovalca izlušči loterija strelov z bele pike.
V nadaljevanju bomo opozorili na nekaj ključnih značilnosti sodelujočih ekip.
Skupina A
Kot je v navadi, bo tudi tokrat gostiteljica prvenstva deležna najglasnejše podpore s tribun, kar bo Čile pod vodstvom karizmatičnega argentinskega trenerskega dvojca Sampaoli-Becaccece skušal oplemenititi z visoko uvrstitvijo in nadgradnjo dobrega vtisa z lanskega svetovnega prvenstva. Strokovnemu štabu so na voljo vsi nosilci igre, na čelu z ključnim igralcem Arturom Vidalom, veliko se pričakuje od Alexisa Sáncheza, Matija Fernándeza, »Pitbulla« Medela, vratarja Brava, za pomemben doprinos lahko poskrbi nepredvidljivi Ángelo Henríquez … Poškodovanega napadalnega vezista Pucha je v sklepni fazi priprav zamenjal Francisco »El Gato« Silva. Čile velja za eno najbolj borbenih in telesno najbolje pripravljenih ekip, težava bo pomanjkanje višine v obrambi, kar se utegne poznati v izločilnih bojih. Preboj iz skupine v zaključno fazo tekmovanja ne bi smela biti ovira.
Ena večjih ugank tega prvenstva je nedvomno reprezentanca Mehike, ki je, podobno kot Čile, navdušila z gledljivo igro na minulem svetovnem prvenstvu. Tokrat se bo predstavila brez večine igralcev, ki igrajo v Evropi (Ochoa, Vela, Reyes, Herrera, Moreno, Guardado, »Chicharito« Hernández, Giovani dos Santos …), zaradi poškodbe bo manjkal še vselej nepredvidljivi in iznajdljivi napadalec Oribe Peralta. Selektor Herrera s sodelavci bo to tekmovanje vzel za predpripravo na vseameriško prvenstvo (Copa América Centenario), ki bo odigrano prihodnje leto v ZDA ob počastitvi 100. obletnice ustanovitve Cope América. Čvrsto jedro ekipe je sestavljeno iz vse zanimivejše in kakovostnejše mehiške lige (Liga Bancomer MX), v napadu bo veliko odvisno od Raúla Jiméneza, ki za sabo nima najboljše sezone pri madridskem Atléticu in vse boljšega Eduarda »Lala« Herrere, v zvezni vrsti bo za domiselne poteze skrbel Marco Fabián. Podobno kot pri Čilu, bo odločilnega pomena čvrstost v obrambi, ki ji bo tudi tokrat poveljeval izkušeni Rafa Márquez. Realnost je četrtfinale, kaj več bo velik uspeh.
Na papirju Ekvador in Bolivija v skupini A premoreta slabši zasedbi od Čila in Mehike. Pri Ekvadorcih se lahko za pomembno izkaže odsotnost Michaela Arroya ter Antonia Valencie, ki bosta tekmovanje izpustila zaradi poškodb. Največ se pričakuje od West Hamovega Ennerja Valencie, tehnično izvrstno podkovanega Jeffersna Montera in moža, ki je v minulih tednih navdušil v pokalu Libertadores, Millerja Bolañosa. Žreb je ekvadorskemu selektorju, Bolivijcu Gustavu »Fachi« Quinterosu, namenil tudi srečanje z nekdanjimi varovanci, toda reprezentanca Bolivije bi bila konkurenčna le, če bi turnir potekal na visoki nadmorski višini, kjer se najbolje znajde. V ekipi selektorja Sorie, ki premore eno zveneče ime, napadalca Marcela Morena, velja opozoriti še na vezista Chumacera, kar pa bo bržčas premalo za napredovanje v naslednji krog.
Skupina B
Argentina že pred pričetkom velja za eno od prvih favoritk prvenstva. Ekipa z največ osvojenimi točkami v zgodovini Cope América in največ nastopi v finalih tega tekmovanja že lep čas ni osvojila lovorike v članski konkurenci (že 22 let – vse od Cope América 1993) in glede na formo večine reprezentantov, je letošnja izvedba južnoameriškega reprezentančnega vrha idealna priložnost za prekinitev suše in nadgradnjo finala minulega svetovnega prvenstva. Ekipa »El Tate« Martina je v Čile pripotovala v najmočnejši možni zasedbi, selektor se ubada s sladkimi skrbmi, koga uvrstiti v konico napada, trenutno je »Kun« Agüero v prednosti pred »Apačem« Tévezom in »Pipo« Higuaínom. Glede na imena, Argentina poseduje imeniten nabor igralcev, na čelu z zvezno vrsto in kapetanom Messijem. Če bo še zadnja vrsta z vratarjem odigrala na visoki ravni, visoka uvrstitev ne bi smela izostati. Ob Braziliji je glavni kandidat za naslov.
Kar zadeva Urugvaj, je glavna dilema, kako zapolniti vrzel ob odsotnosti kaznovanega Luisa Suáreza, ki bo tekmovanje izpustil zaradi znane prigode iz minulega svetovnega prvenstva. Izkušeni selektor »El Profe« Tabárez ima kljub temu na razpolago dovolj raznoliko zasedbo, ki je praktično na vseh mestih dobro pokrita, po reprezentančnih upokojitvah nosilcev igre iz prejšnjih let (Forlána, Péreza …), pa tudi pomlajena in v njej vse večjo vlogo dobivajo branilec Giménez, napadalec Rolán, zelo ustvarjalni vezist De Arrascaeta, ki ob uveljavljenih nosilcih Cavaniju, Godínu, Maxiju in Álvaru Pereiri tvorijo zanimiv igralski mozaik. Za najuspešnejšo reprezentanco v tem tekmovanju (15 naslovov) in branilko lovorike izpred štirih let nastop v izločilnih bojih ne bi smel biti vprašljiv. Če se v četrtfinalu uspejo izogniti Braziliji, lahko posežejo daleč, a težko povsem na vrh.
Preboj v četrtfinale bo ob Argentini in Urugvaju resno naskakoval Paragvaj, ki, podobno kot Mehika, velja za veliko uganko pred prvenstvom. Ekipo je pred kratkim prevzel karizmatični Argentinec Ramón Díaz, ki se bo že v prvi tekmi zoperstavil svojim rojakom in prav ta dvoboj proti varovancem nekdanjega paragvajskega selektorja Martina bo primeren pokazatelj sposobnosti finalistke minule Cope América. Naj spomnimo, Paragvaj se je pred štirimi leti v Argentini s petimi remiji (s tremi v skupinskem delu ter z zmagama v loterijah enajstmetrovk v četrtfinalu in polfinalu) prebil do zadnje ovire. Tokrat bo težko ponovil omenjeni dosežek, če se uvrsti v naslednji krog, pa bo nevaren tekmec komerkoli.
Jamajka je 16. država, ki bo sodelovala na tem turnirju, njene možnosti za odmeven dosežek kotirajo najniže med vsemi sodelujočimi ekipami. Ključne vloge v ekipi so poverjene igralcem iz angleških nižjeligaških klubov ter moštev, ki nastopajo v severnoameriški ligi MLS. Za zasedbo, ki jo bo tokrat vodil Nemec Winny Schäfer, bo vsaka točka lep uspeh, odigrane tekme z bistveno kakovostnejšimi reprezentancami pa neprecenljiva izkušnja.
Skupina C
Brazilija se je po šokantnem razpletu lanskega svetovnega prvenstva pobrala in pod novim vodstvom je v reprezentanci zavel nov veter, kar potrjuje zmagovit rezultatski niz na zadnjih pripravljalnih tekmah. Dunga je v svojem drugem selektorskem mandatu prevetril zasedbo, ohranil čvrsto jedro s poveljnikom obrambe Thiagom Silvo, kapetanski trak poveril Neymarju ter ponudil priložnost igralcem, ki pod Felipãom ali niso igrali pomembne vloge ali niso bili zraven: Diegu Tardelliju, Filipeju Luísu, Mirandi, Robertu Firminu, Evertnu Ribeiru in Douglasu Costi. Dodano vrednost rumeno-zeleno-modri ekipi daje mladi val na čelu z igrivim Coutinhom, vezistom Fredom in branilcem Marquinhosom. Ne glede na poškodbe v pripravljalnem obdobju (Diego Alves, Luiz Gustavo, Marcelo) je Brazilija (osvojila je 4 od zadnjih petih južnoameriških prvenstev) ob Argentini prvi favorit in osvojitev lovorike bi vsaj delno pomenila pozabo lanskega Mineiraça.
Glavni brazilski tekmec v skupini C bo nedvomno Kolumbija, ki je pod vodstvom Argentinca Pékermana navdušila na zadnjem svetovnem prvenstvu. Okostje ekipe, katere moč je jeseni spoznala tudi Slovenija, je ostalo nespremenjeno in kljub odsotnim Aguilárju, Ramosu, Guarínu ter Quinteru, »Cafeteros« spadajo v širši krog favoritov za visoko uvrstitev. Ob izvrstnem napadalnem delu, kjer bo zanimivo videti, kaj lahko po neprepričljivi sezoni ponudi Falcao, bosta srce ekipe znova predstavljala James Rodríguez in Juan Cuadrado. Druga tekma v skupini proti Braziliji bo pravi preizkus sposobnosti mlade in odlično sestavljene ekipe, ki lahko upravičeno cilja na polfinale.
Srdit boj se obeta za tretje mesto v skupini C, kajti ne Peru ne Venezuela ne premoreta tolikšne kakovosti, da bi se enakopravno kosala z Brazilijo in Kolumbijo. Tudi Peru bo vodil argentinski selektor, Ricardo »El Tigre« Gareca, ki je sestavil ekipo okrog prvega strelca zadnje Cope América, Paola »Depredadorja« Guerrera. Novi član Flamenga je med pripravami staknil poškodbo, a bo nared do pričetka tekmovanja, v glavno oporo mu bodo Farfán, Vargas, Carrillo ter izkušeni Claudio Pizarro, ki ga bržčas čaka eno od zadnjih velikih tekmovanj. Tudi pri Venezueli bodo glavno breme nosili igralci z evropskimi izkušnjami (Rondón, Amorebieta, Rincón, Vizcarrondo, Rosales, Vargas, Miku), ki jim bo poveljeval eden njihovih najboljših nogometašev vseh časov, Juan Arango. Opozoriti velja še na predstavnika mladega vala, Josefa Martíneza ter Jhona Murilla. Tako za Peru kot za Venezuelo bo četrtfinale lep uspeh.
Ob koncu velja izpostaviti, da so vse različice tega tekmovanja postregle z mnogimi presenetljivimi razpleti in nenavadnimi prigodami in najbrž vse do velikega finala, ki bo odigran v soboto, 4. julija, ne bo nič drugače.
