Avtor: Nejc Mravlja
30. 10. 2018, 09.48
Med njihova skupna imenovalca sodita nesporna spretnost in nestanovitnost, z nekaj prebliski lahko v hipu zablestijo in osvojijo srca številčne navijaške vojske, po drugi strani pa lahko le kratek trenutek nezbranosti ali slaba tekma v njih sprožita nelagodje in izstopajoče talente pahneta v sivo povprečje. So precenjeni? Izjemni? Eden takih je bil pred leti smatran za bodočega nosilca razvoja argentinskega in svetovnega nogometa.
Redni spremljevalci italijanskega »calcia« ob omembi imena Paulo Dybala zastrižejo z ušesi. Na misel jim pride nemalo asociacij, povezanih z enim najbolj nadarjenih igralcev, ki je v popolnosti »ukrojen« po najmodernejših smernicah sodobnega nogometa, a je s svojo nestanovitnostjo pogosto že znal povzročati sive lase. Zdi se, da je trenutno v zelo plodnem obdobju. Toda do kdaj? Bo sposoben prvič v karieri odigrati celo sezono na najvišji ravni brez vmesnih »črnih lukenj«? Na katerem igralnem mestu se bo ustalil in uveljavil? S kom se bo na igriščih najbolje ujel? Poraja se nemalo vprašanj o vlogi in teži Juventusove »desetke« v moštvu sedemkratnih zaporednih državnih prvakov.
Začetek sezone z več obrazi
Prve tekme so minile brez prebliskov. Tifozi »Vecchie Signore« so hitro, morda celo prehitro, pričeli dvomiti vanj. Ob koncu prestopnega roka so se pojavile utemeljene govorice, da se bo klub z Manchester Unitedom dogovoril o njegovi zamenjavi s Paulom Pogbajem. Štiri prvenstvene tekme, evropsko gostovanje v Valencii … brez gola, a sledil je prelom. Dvoboj z Bologno je zanj predstavljal pomemben preizkus. Pod pritiskom celotne Italije in s težkim bremenom široko odprtih in pozornih oči najzvestejših pristašev Juventusa je črno-bele povedel v vodstvo. Predstava, ki je zadovoljila najzahtevnejše okuse. Sledil je všečen, a nevpadljiv nastop ob zmagi nad Napolijem.
Prvih šest preizkušenj, le en dosežen gol, brez asistence, v povprečju 72 odigranih minut na tekmo … statistika, ki ne odraža širine igralčevega potenciala. Uvod tekmovalne zgodbe, ki je povsem obraten tistemu iz začetka minule sezone, ko je z neizprosnostjo do tekmečevih branilcev preprosto povedano mlel nasprotnike. Na prvi oktobrski torek ga je dočakal. Trenutek, ki so ga pričakovali mnogi. Prva tekma sezone brez največje klubske poletne okrepitve, Cristiana Ronalda, kaznovanega zaradi rdečega kartona v Valencii. Juventusova »La Joya« (sl. dragulj) je bila znova v središču pozornosti. Javnost je pričakovala veliki met. Paulov odgovor? Hat-trick. Evropskemu občinstvu je dokazal, da zmore in zna navdušiti. Demonstracija razkošja prvin sodobnega nogometa. Umolknili so tudi največji dvomljivci.
Navajen na negotovost
Učinek Argentinca poljskih korenin v prvih treh sezonah v Torinu nedvomno izstopa iz povprečja in kaže na njegovo raznoliko nogometno znanje:
Navzlic nadpovprečni uspešnosti ga je že v prejšnjih sezonah »krasila« nestanovitna forma. Sredi minulega tekmovalnega obdobja je na 17 tekmah zadel le dvakrat. Še več, večino golov je dosegel, ko je na vsak način želel nekaj dokazati in bil podvržen silnemu pritisku. Tak primer je spomladanski zmagoviti zadetek proti Laziu v 93. minuti, s katerim se je Juventus dokončno vključil v boj za »scudetto«, Dybala pa ga je prispeval po skoraj dvomesečnem premoru zaradi poškodbe. Štiri dni zatem je odločil še evropski obračun s Tottenhamom. V tej sezoni je vse skupaj ponovil. Po petih tekmah posta je zadel proti Bologni in dodal hat-trick na srečanju s švicarskim prvakom, Young Boys iz Berna. Mešanica ihtavosti, jeze, neizmerne želje in učinkovanja, ko mu je šlo najbolj za nohte. Očitno šele v kočljivih trenutkih uspe izvreči na plan svoje dejanske sposobnosti. Le kam bi prišel, če bi bili tovrstni prebliski bolj redni …
Sobivanje z Ronaldom: da ali ne?
Vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi in na katerega še ni povsem jasnega odgovora. Čez celo poletje je Juventusov oddelek za komunikacije v ospredje postavljal zgodbo o uspešnem povezovanju obeh igralcev. Mokre sanje navijačev »Bianconerov«. Na uvodnih izzivih sta bila pričakovano v središču pozornosti vselej zahtevne javnosti. Cristiano je potreboval nekaj tekem, da je prepričal in vtisnil svoj pečat igri Juventusa. Kljukica. Ravno nasprotno pa je Paulo stopil v portugalčevo senco in skupaj z njim na igrišču soustvaril le en zadetek. Ronaldova odsotnost je Dybalo sprostila. Takoj so se med strokovno javnostjo pričela pojavljati vprašanja o njuni (ne)združljivosti in nogometaša vse do prejšnjega torka nista uspela potrditi, da je šlo zgolj za potreben čas za privajanje drug na drugega.
Stadion Old Trafford v Manchestru, 23. oktober, 20.17 po lokalnem času … Cristiano Ronaldo je smelo sprejel podajo Cancela na desnem krilu in jo na svoj način nenadoma silovito poslal pred vrata, kjer je Juan Cuadrado trčil s Smallingom, žoga se je odkotalila na rob vratarjevega prostora, kamor je prvi pritekel Dybala in dosegel edini gol na tekmi. Posredno sodelovanje, ki morda predstavlja začetek uspešnega sožitja.
Na katerem položaju bo »Dragulj« najkoristnejši?
Dybala najbolj uživa na dveh igralnih mestih. Prvo je položaj ustvarjalca napadalnih akcij, ko tik za napadalcem med obema kriloma s precej svobode jasno in docela izrazi svoje odlike, v prvi vrsti izjemno zmožnost preigravanja. Z vrhunsko sposobnostjo izkoriščanja majhnih vrzeli v tekmečevi obrambi (lep primer je prej omenjeni zadetek proti Laziu v 93. minuti) lahko z eno potezo »zaneti iskro« in odloči tekmo. V postavitvi 1-4-2-3-1 ali 1-4-3-1-2 mu je tako zaupana ključna vloga pri gradnji napadov. Na tem mestu je odigral večidel prejšnje sezone.
Argentinec se zelo dobro znajde, ko ga trener Allegri v shemi dveh napadalcev uporabi na kot »lažno devetko«, kjer mu klasičen napadalec (Mandžukić/Ronaldo) osvobaja prostor, Dybala pa z nenehnim kroženjem okrog soigralca (kot prost elektron) išče priložnost za strel. Na ta način je uspešno nastopil proti Bologni, Manchestru (obakrat ob Ronaldu) in proti Young Boysu (ob Mandžukiću). Rezultat? Pet golov na treh tekmah. Tudi zato mnogi menijo, da je v tej vlogi najboljši, podobno kot pred njim klubska legenda in z 290 goli najboljši Juventusov strelec vseh časov, »Pinturicchio« Del Piero.
Precej manj uživa ob igranju na desnem krilu, kjer je prav tako pogosto nastopal v prejšnji sezoni (predvsem v družbi Higuaína in Douglasa Coste), v tej pa proti Udineseju in v soboto v Empoliju, kjer je v dvoboju z Alžircem Bennacerjem priigral enajstmetrovko. Čeprav desno krilo ni njegovo omiljeno območje delovanja, ga bo »Mister« Allegri tu bržčas še uporabil. V Vidmu je pomembno sovplival na prvi gol ekipe, ko je začaral tekmečevega branilca in z globinsko podajo našel Rodriga Bentancurja. Ne z desnega krila, kar gre razumeti kot razliko med nečim, kar je zapisano na papirju in dejanskim dogajanjem na igrišču, kjer vselej sledi gibanju nasprotnika. To odliko je izpostavil tudi v nedavnem intervjuju za elitni torinski Tuttosport:
»Allegri mi namenja precej svobode in v napadu je imam na pretek. Glede na soigralce me različno razporeja: lahko služim na sredini kot vezni člen med linijami ali ostanem na krilu in se nato vključujem v napadalno dejavnost. Soigralcem pomagam pri pretoku žoge v bližino tekmečevih kazenskih prostorov, v taktičnem smislu so to kretnje, ki odločajo tekme. Pod Allegrijem se vselej prilagajam gibanju nasprotnikov in se trudim nahajati tam, kjer lahko poiščem in izkoristim največ praznega prostora.«
Argentinec sodi med igralce, ki jih ne trenerji, še manj javnost, vselej ne razumejo v celoti. Mestoma neaktiven, a vpliven, ko je najbolj potrebno. Zaradi pogoste nestanovitnosti marsikdo s težavo mirno spremlja njegove predstave. Če bi bile iz tedna v teden enako bogate z vsebino, bi govorili o enem najboljših nogometašev na svetu. V zares širokem igralskem kadru in še posebej napadalnem izboru, ki ga ima v tej sezoni na voljo Massimiliano Allegri, si bo stalno mesto med soigralci, povečini specializiranimi za igranje na enem položaju (in posledično lažje umestljivimi v taktične zamisli) še moral izboriti. Bo sezona 2018/19 naposled njegova? Ali kot je nekoč izjavil newyorški pisatelj Robert Ludlum: »Najdražji dragulji niso iz kamna, temveč iz mesa.« Zagotovo še ni rekel zadnje.
Foto: Šport TV
