Crystal Palace je v zadnjem letu postal eden najzanimivejših fenomenov angleškega nogometa. Klub, ki je dolga desetletja veljal za stabilnega člana Premier League, a le redko skočil nad sredino lestvice, je pod vodstvom avstrijskega trenerja Oliverja Glasnerja doživel pravo preobrazbo.
Ekipa iz južnega Londona je minulo pomlad na presenečenje mnogih osvojila FA pokal in se prvič v 120-letni zgodovini uvrstila v evropske pokale, novo sezono pa pričela v velikem slogu: s slavjem v Community Shieldu proti Liverpoolu, a bi za omenjen kvantni skok stežka sklenili, da je (bil) zgolj muha enodnevnica … ampak vsaj večmesečnica. Orli namreč po šestih kolih še mlade Premier League 2025/26 ostajajo edino neporaženo moštvo in z Liverpoolom in Arsenalom krojijo vrh lestvice. Vse to pa se dogaja navidez neopazno … kot da bi se klub s Selhurst Parka namerno skrival pred radarjem nikoli potešene domače javnosti.
Stabilnost v svetu kaosa
Vprašanje za milijon funtov: katera ekipa je trenutno najbolj stabilna v Premier League? Če bi večina ljubiteljev nogometa nagonsko izbrala Manchester City, Arsenal ali Liverpool, bi udarila mimo. Najdaljši niz neporaženosti v ligi (osem zmag in deset remijev) namreč drži prav Crystal Palace. To je izenačen drugi najdaljši niz v zgodovini Premier League za klub zunaj “velike šesterice”. Daljša tovrstna serija je uspela le Wimbledonu (19 tekem jeseni 1996), Orli pa so z osupljivim sobotnim domačim skalpom Liverpoola (2-1) poravnali dosežka Newcastla (18 tekem sredi leta 1994) in Nottingham Foresta (prav tako 18 tekem sredi leta 1995).
Kljub impresivnim številkam pa o Palaceu še vedno govori razmeroma malo ljudi. Eden od razlogov je zagotovo Oliver Glasner, trener, ki se izogiba medijskim spektaklom in se raje drži prežvečene “bregove deroče tihe vode”. Po zmagi proti West Hamu (2-1) je svoj uspeh pripisal zgolj “dobrim rezultatom zadnjih mesecev”. Skromno, preprosto … a prav ta umirjenost je postala temelj, na katerem gradi uspešnost svoje ekipe.
Neprebojna obrambna trdnjava
Jedro Glasnerjevega uspeha je obramba. V dobrem poldrugem letu je Avstrijec zgradil izjemno trpežno zadnjo linijo, ki jo sestavljajo Marc Guéhi, Maxence Lacroix in Chris Richards. Guehi, 25-letni angleški reprezentant, velja za organizatorja igre in taktičnega vodjo. Lacroix, ki ga Glasner dobro pozna še iz časa pri Wolfsburgu, je eksploziven in agresiven branilec, ki odločno skače iz linije in pleni žogo tekmečevim vezistom. Richards, nekdanji up Hoffenheima, pa z neverjetno lahkoto čisti žoge iz kazenskega prostora.
Za to trojico ima vratar Dean Henderson relativno mirno življenje: v povprečju posreduje le enkrat ali dvakrat na tekmo. Rezultat je impresiven: v prvih šestih ligaških obračunih so orli prejeli pičle tri gole … Raven obrambe, ki jo v Premier League dosežejo le najboljše ekipe.
Glasner pa ne gradi le na taktiki. Pomembna je bila tudi njegova odločnost na nogometni tržnici. Ko je Liverpool poleti mahal s 40-milijonsko odškodnino za Guéhija, je vodstvo Palaca skoraj privolilo v prodajo. Toda Glasner je ostal neomajen: prodaja bo mogoča le, če se najde ustrezna zamenjava … a je orli niso pravočasno našli. Odločitev se je izkazala za ključno, saj je Guéhi (p)ostal steber moštva.
Umetnost preprostosti
Čeprav Crystal Palace ne igra najspektakularnejšega nogometa v ligi, se v njegovi igri skriva posebna lepota. Sredino igrišča obvladujejo mladi angleški dragulj Adam Wharton, nepredvidljivi Španec Yéremy Pino in neustrašni Japonec Daiči Kamada, nekdaj že Glasnerjev adut pri Eintrachtu iz Frankfurta. Ubran trio vešče skrbi za hitro kroženje žoge in neposredne podaje v globino, ki prehitevajo nasprotnikovo obrambo.
Na krilo se je po poškodbi vrnil hitronogi Ismaila Sarr, ki s svojimi prodori daje igri dodatno raznolikost. Ključno mesto v napadu pa je rezervirano za Jeana-Philippa Mateto. Francoz je v 69 tekmah pod Glasnerjem dosegel 34 golov, a njegova vrednost ni le v zadetkih – pogosto zna zadržati žogo in z njo pametno razigrati soborce.
“Igralci verjamejo v to, kar delamo,” je pred dvobojem z Liverpoolom navrgel Glasner. “Naša naloga je, da ostanemo mirni, dobro branimo in izkoristimo priložnosti. Proti nam ni lahko igrati, saj nasprotniku redko dovolimo, da pride do čistih položajev za strel.”
Velika zmaga proti Liverpoolu
Vse to se je nazorno pokazalo na sobotnem prazniku, ko je na Selhurst Parku gostoval aktualni prvak Liverpool. Vrhunec 6. kola Premier League je bil prava poslastica, ki je dokazala, da Crystal Palace ni več zgolj simpatičen »outsider« ali »tiha voda«, ampak vsega spoštovanja vreden tekmec.
Orli so začeli silovito in že v 9. minuti povedli. Po slabo odbiti žogi Ryana Gravenbercha je bil na pravem mestu Ismaila Sarr in osrečil vzneseno občinstvo. Palace je nato nadaljeval z napadi: Pino, Daniel Muñoz in Mateta so prisilili Alissona v dve vrhunski obrambi. Liverpool je sicer poskušal odgovoriti, a dolgo ni našel poti mimo zanesljivega Hendersona. Še najbližje sta bila Gravenberch, ki je stresel vratnico, ter Konaté z nevarnim strelom z glavo.
V drugem polčasu so gostje pritisnili še močneje. Federico Chiesa, eden izmed obujenih adutov trenerja Arneja Slota, je v 87. minuti po zmedi v kazenskem prostoru izenačil na 1-1. Zdelo se je, da bo Liverpool ohranil neporaženost in domov odnesel vsaj točko. Toda v 97. minuti se je zgodil trenutek, ki bo šel v zgodovino Selhurst Parka: po dolgem metu Jeffersona Lerme je žoga priromala do Eddieja Nketiaha, nekdanjega napadalca Arsenala, ki je s silovitim udarcem matiral Alissona in poskrbel za eksplozijo navdušenja na tribunah. Končni rezultat: 2-1 za Crystal Palace, ki je šampionu z Anfielda prizadejal prvi sezonski poraz, orli pa so zopet dokazali, da znajo premagovati največje.
Nove ambicije
Zmaga proti Liverpoolu ni pomembna le zaradi treh točk, temveč tudi zaradi psihološkega učinka. Palace je že v Community Shieldu premagal istega tekmeca, zdaj je enako ponovil še v prvenstvu. To potrjuje, da se ekipa lahko kosa tudi z papirnatimi velikani in da zavidljiv niz neporaženosti ni zgolj splet srečnih okoliščin.
Ničla Liverpoola obenem odpira bitko za vrh Premier League, kjer Arsenal za branilcem naslova zaostaja za dve, Palace pa za tri točke in s tem ohranja imenitno izhodišče v lovu na tako želeno ligo prvakov. Klubu, ki je še pred nekaj leti trepetal za obstanek, je uspel malodane revolucionaren preskok.
Skriti junaki
Palace niso samo Guéhi, Mateta ali Sarr. Ob sebi imajo še nekaj adutov, ki bolj potiho, a nič manj učinkovito pomagajo graditi uspeh. Za Deana Hendersona se po dolgi nihajoči in selitev polni epizodi pri Manchester Unitedu zdi, da je končno našel klub, kjer mu zaupajo. Daniel Muñoz je postal eden najboljših bočnih branilcev v ligi, medtem ko Adam Wharton iz tedna v teden kaže, zakaj ga mnogi vidijo kot prihodnjo zvezdo angleške reprezentance.
Proti Liverpoolu je do izraza prišla tudi širina ekipe: Nketiah, ki ni reden član udarne enajsterice, je stopil na oder v odločilnem trenutku in postal junak.
Kaj sledi?
Vprašanje, ki se zdaj postavlja, je: do kam lahko ta zgodba pelje? Palace ima pred seboj še celotno pasti polno evropsko pustolovščino, bojevanje v Premier League pa je dolgo in zahtevno. Toda ekipa je videti zrela, organizirana in psihološko trdna. Oliver Glasner je dokazal, da zna graditi moštva, ki premagujejo pričakovanja. To je storil že z Wolfsburgom in Frankfurtom, zdaj pa piše zgodbo, ki bo morda največja v njegovi karieri.
Za navijače Crystal Palacea so to časi, o katerih so še nedavno lahko le sanjali. Klub, ki je leta 2010 še reševal finančne težave in se boril za obstanek v Championshipu, zdaj premaguje Liverpool, se uvršča v Evropo in sanja o Ligi prvakov. Vse to pa pod vodstvom mirnega, analitičnega in izjemno učinkovitega trenerja iz Salzburga.
In čeprav se zdi, da Palace še vedno leti nekje za radarjem angleške javnosti, bo po takšnih tekmah, kot je bila sobotna proti Liverpoolu, to vedno težje in težje. Orli so razprli krila … in letijo vse višje.
Foto: AP Photo/Dave Shopland via Guliver