Ob 40. obletnici vzpona na Everest člani odprave zbrani v Mojstrani

Člani alpinistične odprave Everest 1979 so se danes zbrali v Mojstrani, kjer so proslavili 40. obletnico vzpona na Mount Everest. Andrej Štremfelj, ki je skupaj z Nejcem Zaplotnikom kot prvi Slovenec stal na najvišji gori sveta, je spomnil, da takrat ni bilo veliko časa za proslavljanje, z leti pa njihov dosežek vse bolj dobiva na veljavi.

Štremfelj in zdaj že preminuli Zaplotnik sta 13. maja 1979 kot člana 25-članske jugoslovanske odprave pod vodstvom Toneta Škarje kot prva Slovenca stopila na Everest. Dva dni pozneje so po prvenstveni smeri po še nepreplezanem zahodnem grebenu vrh Everesta dosegli še Slovenec Stane Belak – Šrauf, Hrvat Stipe Božić in vodja šerp, Nepalec Ang Phu.

V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani se je danes zbrala velika večina članov takratne odprave, ki so jo večinoma sestavljali Slovenci in nekaj posameznikov iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Ob tej priložnosti so se spomnili dogodkov na gori in izpostavili povezanost odprave ter njeno delovanje v duhu vsi za enega, eden za vse.

“V dolgoročnem spominu slabe stvari pozabimo, dobre pa ostanejo. Tako da so zdaj spomini v glavnem samo dobri,” 40 let po dogodku razmišlja Štremfelj, ki si še sedaj predstavlja, kako je bilo. “Seveda je srce ob prihodu na vrh zaigralo, trepljala sva se in malo pojokcala ter poklicala v bazo. Huronsko vpitje iz vseh taborov je povedalo vse o kolektivnem duhu. Na vrh sva prišla za vse in odpravo odrešila strahu pred neuspehom, da bi bili vsi napori zaman,” je dejal Štremfelj.

“Žal pa veselje ni bilo dolgotrajno, ker je bilo treba takoj razmišljati o tem, kako bova šla dol. Po vrnitvi bi morali proslavljati, a se je ponesrečil šerpa in to je bil konec našega veselja,” se je spomnil Štremfelj in dodal, da so stvari začeli prav dojemati šele doma, ko so jim v Kranju pripravili sprejem. Tako je resnično zavedanje o tem, kaj je bilo doseženo, prišlo z zamikom.

Njihov uspeh z leti vse bolj dobiva na veljavi. “Tudi tisti, ki morda takrat tega niso bili pripravljeni priznati, zdaj povedo, da gre za odlično smer,” je dejal Štremfelj. Največji svetovni himalajski poznavalci so namreč enotnega mnenja, da je slovenska – takrat še jugoslovanska – smer na Everest najtežja od enajstih, do danes preplezanih na najvišjo goro sveta. Leta 1984 so jo uspeli ponoviti le Bolgari, je spomnil Škarja.

“Za uspeh so bili ključni pripravljenost, pogum, izkušnje in predvsem sodelovanje ter zavest, da vsi delamo za isti cilj. Nobena odprava, ne prej in ne potem, ni tako skupaj držala, kot je ta,” je izpostavil Škarja in dodal, da so se vsi zavedali, da brez sodelovanja ne bodo uspeli.

Foto: Sportida.com

Vir: STA