Avtor: Nejc Mravlja
5. 11. 2019, 11.14
»Za izpolnitev zastavljenih ciljev od vseh vpletenih pričakujem pozitiven odziv in polno zavzetost.« Šopek povednih besed, ki jih je le nekaj ur po odpustitvi Carla Ancelottija (konec septembra 2017) izustil Karl-Heinz Rummenigge. Dobri dve leti pozneje je Bayernov športni direktor Hasan Salihamidžić uporabil povsem enako retoriko. »Da bi sezono sklenili na najboljši možen način od ekipe pričakujem pozitiven odziv in polno zavzetost.« Zgolj naključje ali samo pomanjkanje domišljije? Presodite sami. Uprava in navijači rekordnega osvajalca domačih lovorik so si enotni: tisti, ki si je svoj položaj vse bolj oteževal, je po 16 mesecih izgubil službo. Uradno s »sporazumno odločitvijo« med obema stranema. Dva dni pred domačo evropsko tekmo z Olympiacosom in pet pred domačo klasiko z Borussio iz Dortmunda si ni težko predstavljati, da se je Niko Kovač samovoljno odločil vreči puško v koruzo in je dokončno dvignil roke nad zahtevnim izzivom. Da bi preprečil še globlji potop, da bi se izognil še močnejšim kritikam v primeru novega rezultatskega neuspeha.
Trio za nič?
24 ur po prvem Bayernovem porazu z vsaj štirimi goli razlike v zadnjem dobrem desetletju (po aprilu 2009, ko ga je z enakim izidom, s 5-1, ugnal poznejši prvak Wolfsburg) je 48-letnik, rojen v berlinskem predelu Mitte, deloval zelo trezno. »Menim, da smo prišli do točke, ko je bilo potrebno sprejeti pravo odločitev za prihodnost kluba. V korenit sklep so me prisilili nedavni izidi in krhka vsebina. Z bratom Robertom se zahvaljujeva upravi za skoraj leto in pol nepozabnih doživetij. V tem času smo osvojili prvenstvo, pokal in superpokal. Klubu želim le najboljše.« Vrstice, s katerimi je nemški Hrvat izpostavil bistvo: tri odmevne lovorike, zahtevan »higienski minimum« na bregovih reke Isar, kjer nadrejenih ne zanima nič drugega kot vrhunskost. Omenjenemu triu bi lahko dodali še spomladansko sijajno zmago nad največjim državnim črno-rumenim rivalom, ki ga je FC Hollywood na Allianz Areni sesul s 5-0, a se danes tudi ta prestižna zmaga zdi pozabljena.
Vodilni možje kluba so se osvobodili bremena, ki ga nikdar niso želeli nositi. Položaj, ki je Kovaču ustrezal. Z delodajalcem preprosto ni več zmogel uspešno sodelovati. Ne glede na notranja trenja z nosilci igre (hibo, ki je odnesla Ancelottija) se je zdaj že nekdanji trener pogosto moral podrejati posegom veljakov iz klubskih pisarn v delovanje prvega moštva. Namesto, da bi odločevalci uslišali trenerjevi želji, da v klub privedejo Floriana Neuhausa in Denisa Zakario, so izbrali precej dražji par svetovnih prvakov Lucas Hernández-Benjamin Pavard, mu dodali naložbo za prihodnost (dvojico Jann-Fiete Arp-Mickaël Cuisance), si po ugodni ceni omislili v Barceloni nezadovoljnega Coutinha in za piko na i po neuspehu v dogovarjanju z Manchester Cityjem za selitev Leroya Sanéja (da je poletni dogovor padel v vodo, je v veliki meri kriva igralčeva poškodba) v svoje vrste privabili »tolažilno nagrado«: Ivana Perišića. Da prihod slednjega ni bil predviden, je dokazalo Kovačevo lamentiranje na novinarski konferenci po sklenitvi sodelovanja z nekdanjim članom Interja in poznejša javna lekcija športnega direktorja, ki ga je neusmiljeno okaral kot učitelj boječega prvošolca.
Nasvidenje, samovšečneži!
Glavni očitek nekdanjemu selektorju hrvaške reprezentance je neuspešno uveljavljanje svoje volje v klubu, ki si ga pravzaprav sploh ni želel. Če podrobneje osvetlimo njegov prihod na Bavarsko takoj po osvojitvi pokalne krone z Eintrachtom iz Frankfurta (po finalni zmagi prav proti Bayernu), ta sovpada s trenutno izrazito kratkoročno vizijo »zvezde z juga«. Bayernu nikakor ne uspe zaključiti gradnje temeljev za prepotrebno rekonstrukcijo. Bo za vzpostavitev nove strukture potrebno počakati na potrjen odhod Ulija Hoenessa? Vodilne instance so z vprašanjem Kovačevega naslednika dobile novo kost za glodanje in samopotrjevanje: »Brazzo« Salihamidžić favorizira Mauricia Pochettina, Karl-Heinz Rummenigge, čez nekaj dni tudi uradna alfa in omega velikana iz ulice Säbener, navija za Ajaxovega Erika ten Haga. Kaj poreči na vse to, če v javnosti vse pogosteje kroži ime in priimek José Mourinho?
Kdorkoli že bo ugriznil v kislo bavarsko jabolko in postal njegov naslednik, Niko Kovač bo dogajanje spremljal z varne razdalje. Morda bo dobil priložnost, da dokaže pravilnost svoje odločitve, da je storil prav, ko je zapustil razglašeni orkester, ki je v zametku še kazal obrise sozvočja in harmonije. Pri 48 letih mu izzivov ne manjka, njegove delnice predvsem v Nemčiji ohranjajo zavidljivo vrednost.
Da se moderen nogometni svet še ni povsem otresel romantične plati, je spomnil njegov nekdanji klub, ki nosi delno odgovornost za njegov odhod. Včeraj zjutraj mu je na priljubljenem socialnem omrežju priobčil zanimivo sporočilo. »Niko, tukaj bo tvoja zvezda vedno lepše sijala kot na jugu. Osvajalec pokala, sledi svoji poti!« Dokaz, da v Nemčiji še obstaja vsaj ena sredina, ki zna ceniti njegovo dejansko vrednost.
Foto: Šport TV
Vir: Twitter, youtube
