Nocojšnja nasprotnika v zaključnem dvoboju 14. kroga francoske prvoligaške zgodbe se to jesen različno uspešno dokazujeta na evropski sceni. Parižani so si z bleščečim nastopanjem predčasno zagotovili mesto v osmini finala lige prvakov, kar pa je ostalo le pobožna želja rdeče-belega ponosa kneževine, Monaco bo šele drugič v zadnjih osmih nastopih v ligi vseh lig ostal brez preboja v izločilno fazo tekmovanja. Tudi zavoljo te okoliščine bo Paris Saint-Germain deležen višjih prihodkov od televizijskih pravic kot v prejšnji sezoni.
V ligi prvakov se klubi poleg stalnih premij in nagrad za uspešnost klubov, te so vnaprej določene, hranijo tudi s prihodki od prodaje televizijskih pravic. Pri tem vrhunska uvrstitev ne igra nujno odločilne vloge. Lep primer je prav klub iz kneževine, ki je v minuli sezoni dospel do polfinala in od TV pravic zaslužil slabih 24 milijonov evrov, PSG pa kljub izpadu v osmini finala, ko ga je z znamenito »remuntado« izločila Barcelona, kar 6 milijonov več.
Razliko najbolje ponazori sistem dodeljevanja sredstev, katerega izračun določata dva dejavnika. Za lažjo ponazoritev si predstavljajmo kolač, ki ga razdelimo na toliko kosov, kot je v ligi prvakov zastopanih držav-zvez, vsak kos posebej pa znova razrežemo na toliko delov, kot ima zveza predstavnikov (več, če jih je, manjša je vrednost poljubnega kluba). Debelino posameznega dela določata dva dejavnika: uvrstitev v minuli izvedbi domačega prvenstva in uspešnost kluba v trenutni sezoni lige prvakov.
Teža uvrstitve v domačem prvenstvu je odvisna od števila klubov, ki v ligi prvakov zastopajo posamezno zvezo ter uefinega klubskega koeficienta. Francija je denimo lani zasedla 6. mesto in imela 3 predstavnike v najelitnejšem evropskem nogometnem plesu (PSG, Monaco Lyon). V tem primeru je UEFA razdelila sredstva tako: 50% jih je namenila zmagovalcu domačega prvenstva, 35% podprvaku, 15% tretjeuvrščenemu.
Drugi dejavnik – uspešnost kluba v ligi prvakov – je opredeljen s številom odigranih tekem. Ponovno velja: več, če je zastopnikov iste zveze, manjši so deleži ekip. Enako velja, ko več klubov iz iste zveze doseže vrhunsko uvrstitev. Lep primer je zmagovalec lige prvakov, madridski Real, ki je za minulo sezono prejel povsem primerljivo vsoto z mestnim tekmecem Atléticom (polfinalist) in Barcelono (četrtfinalist).
Na tem mestu lahko odgovorimo na vprašanje, zakaj je letošnji evropski »labodji spev« Monaca dobra vest za PSG. Slednji bo spomladi edini preostali francoski udeleženec tekmovanja in bo v tej izvedbi lige vseh lig odigral vsaj dve tekmi več od kluba iz kneževine (dlje kot bo ostal v konkurenci, višji bo prihodek v primerjavi z Monacom).
Če predpostavimo, da bo kolač TV pravic v tej sezoni lige prvakov vsaj enak tistemu iz minule sezone (najverjetneje bo višji) in če bo francoska zasedba deležna vsaj 75 milijonov evrov (kot lani), bosta oba kluba zaslužila več. Ker to jesen Francijo v tekmovanju zastopata le dva kluba, bo drugačna razdelitev sredstev: po prvem dejavniku (uvrstitev v minulem prvenstvu) Monacu pripada 55% od 37,5 milijona evrov (20,63 milijona evrov), Parižanom pa 45% od omenjene vsote (16,87 milijona evrov).
Razdelitev druge polovice sredstev (uspešnost v trenutni ligi prvakov) bo odvisna od uspešnosti PSG-ja. Če bo sklenil nastope v osmini finala, bo Monaco prejel 16 milijonov evrov (odigral 6 od 14 tekem francoskih predstavnikov), PSG pa (8 od 14 tekem) 21,5 milijona. Če bo PSG igral v finalu, pa klubu iz kneževine (odigral 6 od 19 tekem) pripada 11,84 milijona evrov, Parižanom (13 od 19 tekem) pa 25,66 milijona.
Paris Saint-Germainu je torej zagotovljeno več sredstev kot v prejšnji sezoni (letos, četudi izpade v osmini finala, vsaj 38,4 milijonov – lani 29,9). Dlje, kot bodo Neymar, Cavani, Mbappé in soigralci privedli svojo evropsko avanturo, nižji bo delež Monaca.
Vse skupaj je zelo vzpodbudna vest za katarsko upravo kluba iz prestolnice v luči izpolnitve zahtev finančnega fair-playa, ki ga je vodstveni strukturi trenutno vodilne ekipe francoskega prvenstva 5. oktobra na zaslišanju v Nyonu zabičala UEFA: do konca sezone mora PSG nadoknaditi 75-80 milijonov evrov za uravnoteženje poslovanja. Prvi mož uprave pariškega kluba Nasser Al-Khelaifi z najožjimi sodelavci na to odgovarja v svojem slogu – z uresničevanjem dolgoročnejšega cilja: v prihodnjih petih letih dvigniti prihodke za 20-40%, s čimer bi klub pridobil dodatnih 400 milijonov evrov …
Foto: Šport TV
AVTOR: Nejc Mravlja