Avtor: Nejc Mravlja
25. 1. 2021, 13.35
Porazi se v grobem delijo v dve skupini; na tiste z grenkim priokusom in na tiste, ki jim nihče ne more oporekati. Med slednje sodi včerajšnji debakel Saint-Étienna, čeprav že pred tekmo ni bilo težko najti razlogov in povodov za bližajoči se neuspeh. Po spopadu, ki to niti ni bil in je sklenil dogajanje v 21. krogu tokratne prvenstvene zgodbe, ni bilo težko skleniti, da se je renčeči lev brez praske zmagovito sprehodil mimo nebogljenega tekmeca, od katerega je ob primernem pristopu oddaljen vsaj dva kakovostna razreda. Trenerju Zelenih Claudu Puelu ni prav nič koristilo, da se je že med tekmo ob robu igrišča nervozno prestopal in bil po zadnjem sodnikovem pisku zelen od jeze. Prihodnjič bo za utemeljeno upanje na uspeh pretečega kralja živali potrebno vsaj napasti, če že ne ugrizniti…
Na velikansko razliko med ekipama je opozoril že pogled na 22 igralcev, ki so ob zvokih znamenite Orffove O Fortune iz Carmine Burane vstopili v areno na derbiju sploh prvič praznega zelenega kotla. Navzlic odsotnosti pomembnega dela ključnih adutov (pretežno zaradi od lanskega marca neizbežnega zunanjega onesnaževalca športnih prireditev) so pomlajeni domačini (v enajsterici se je znašlo kar pet mladeničev mlajših od 23 let) v 122. epizodo odmevne bitke krenili v ritmu rokenrola. Kapetan Romain Hamouma je golobrademu Aïmenu Moueffeku omogočil, da bi že v uvodni minuti postal veliki junak, a prve zrele priložnosti ni uspel izkoristiti. Nihče ne ve, kaj bi se zgodilo ob zgodnjem domačem vodstvu, še najmanj pa so se s tem vprašanjem ukvarjali gostje, ki so stvari hitro postavili na svoje mesto. Memphis Depay je s čarovnijo jadrno smuknil mimo Trauca in v 4. minuti namučil domačega vratarja Jessyja Moulina. ASSÉ je z obrambno čvrstostjo ohranjal ravnotežje in Lyonu preprečil, da bi ročico premaknil v višjo prestavo. Thiago Mendes je po močnem Memphisovem predložku z glavo zgrešil cilj, Lyonovo zimbabvejsko sonce v podobi Tina Kadewera pa je po dobre četrt ure igre po novi Nizozemčevi bravuri usodno ožarčilo domačo obrambo (0-1).
Od vodilnega zadetka smo na stadionu Geoffroy-Guichard spremljali le še eno ekipo. Gostje so z ubranim recitalom tekmeca spretno držali pod vodo. Mattia De Sciglio je s silovitim strelom v 23. minuti žogo poslal v prečko, kmalu zatem pa je izvrstni Bruno Guimarães Karlu Tokoju-Ékambiju nesebično pomagal k skorajšnjemu povišanju prednosti, kar je s hitrim izletom v 33. minuti preprečil Moulin. Puelovo moštvo pred svojimi vrati ni in ni zmoglo zamenjati plošče, tekmec pa je višek energije pričel usmerjati v prekinitve. Živahno dejavnost na desnem boku je Léo Dubois oplemenitil v 36. minuti, ko je s kaviarjem našel glavo robustnega branilca Marcela, ta pa je spretno torpediral domačo obrambo (0-2) in prekinil neverjetnih 67 tekem trajajoč Lyonov ligaški post brez zadetka po podajah iz kotov. S trohico več zbranosti bi gostje že pred odmorom lahko zapečatili usodo obračuna, tako pa so opazno ranjenega nasprotnika ohranili pri življenju.
View this post on Instagram
Saint-Étienne se nad tem ni pritoževal. Ravno nasprotno. Zahvaljujoč urnosti rezervistov Denisa Bouangaja in Arnauda Nordina je Zelenim prav po strelu slednjega v 56. minuti ponagajala prečka. Brž ko so domači zavohali preobrat, so po veliki neumnosti znova okrepili nasprotnikovo samozavest. Tik pred dopolnjeno uro igre je še drugič udarila naveza Dubois-Marcelo (0-3). In nadaljevanje? Dolga agonija Puelove zasedbe, ki je bližajoč se visok poraz spremenila v odmevno zaušnico. Zanjo sta zaslužna Kadewere, ki je v 68. minuti pobalinsko zablestel še z enim presežkom, in Bouanga, ki je žogo po Memphisovem prostem strelu v 82. minuti usodno preusmeril za golovo črto in s tem svoje moštvo še globlje pahnil v črno luknjo. Če je Lyonov nekdanji kapetan in trenutno član andaluzijskega Betisa Nabil Fékir včerajšnji dvoboj spremljal iz začasnega seviljskega domovanja, je nedvomno smeje obujal spomine na mrzel novembrski večer leta 2017, ko je leva na sovražnikovem dvorišču uspešno vodil do prav tako slavne manite. OL je z novo visoko zmago prvič po davnem letu 1957 skočil pred tekmeca tudi v skupnem številu uspehov na derbijih (45 proti 44). Kako je že zapisal slavni Kurt Vonnegut v Zajtrku prvakov? Simbolika zna biti za nekatere včasih prav prijetna.
Foto: Šport TV
