Avtor: Marko Premrl
5. 4. 2019, 10.47
Slovenska članska reprezentanca je na uvodnih tekmah kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2020 obakrat po vodstvu na koncu igrala 1:1. Čeprav je iz rok izpustila pomembne točke, pa je pokazala drugačen obraz kot v prejšnjem obdobju.
“Vtis je bil na teh dveh tekmah zelo v redu, fantje so se borili od prve do zadnje minute. Glede na to, da smo v obeh tekmah vodili, na koncu pa dobili gola po naših napakah ter obstali pri dveh točkah, lahko rečemo, da izkupiček ni tak, kot bi si ga želeli. Lahko bi bilo bolje s štirimi ali šestimi točkami, lahko pa bi bili celo brez točke, ker so tudi tekmeci imeli nekaj priložnosti. Ampak veseli predvsem zagnanost, pristop, igra na zmago in verjamem, da se lahko nadejamo boljšega jutri za slovensko izbrano vrsto,” je dejal predsednik.
Mijatović poudarja, da ima slovenska reprezentanca dobro perspektivo. “Imamo določeno kakovost, reprezentanca je odlično vodena, to se je videlo v kratkem obdobju. Matjaž Kek je naredil veliko sprememb, predvsem v načinu dela in organizacije, ne v sami ekipi. Imamo kakovostne igralce v kakovostnih klubih, ampak je še veliko dela, da se sestavi kompaktna celota, ki bo v seriji dosegala dobre rezultate,” meni Mijatović.
Nekaj dela njega in sodelavce čaka že kmalu, saj se bodo po besedah Milivoja Novakovića potrudili vrniti nazaj v izbrano vrsto Kevina Kampla, ki je jeseni sporočil, da končuje reprezentančno pot.
“Zaenkrat ni še nič konkretnega glede tega, ampak gre za to, da Slovenija ne premore velikega števila dobrih igralcev, zato se je treba potruditi za vsakogar, za katerega obstajajo možnosti in predvsem želja, da igra za reprezentanco. Katere aktivnosti bomo izvajali v zvezi s tem, bo odvisno tudi od igralca samega, koliko si on želi nazaj v izbrano vrsto. Zaenkrat njegovega ‘feedbacka’ še nimamo,” pravi prvi mož NZS.
Velik projekt zvezo čaka tudi glede mlade reprezentance. Leta 2021 bo Slovenija skupaj z Madžarsko gostila evropsko prvenstvo do 21 let. Izbranci Primoža Glihe so tako ostali brez kvalifikacij, kar bodo skušali nadoknaditi s prijateljskimi tekmami.
“V bistvu gre za manjšo menjavo generacij. Mlada reprezentanca ima do junija 2021 čas, da se uigra in pripravi na EP. Imela bo zbore takrat kot članska vrsta in se skozi te zbore in prijateljske tekme čim bolje pripravila na EP, na katerem si želimo, da se predstavi v lepi luči. Želimo si seveda čim boljšo uvrstitev, glede na to, da bomo igrali doma,” pravi Mijatović.
Koliko bo vse skupaj stalo, je po Mijatovićevem mnenju trenutno težko govoriti. “Večino stroškov, povezanih z organizacijo, pokrije Uefa. Nekaj bo treba narediti na infrastrukturi in organizaciji ter zagotavljanju ustreznih tehničnih kadrov. Naš cilj je tako kot pri EP v futsalu, da naredimo največ z lastnimi resursi oziroma da prvenstvo organiziramo na najvišji možni ravni v sodelovanju z Madžarsko ter da na koncu, ko odštejemo vse stroške in prispevek Uefe, ostane tudi nekaj sredstev za nadaljnji razvoj slovenskega nogometa.”
NZS je sicer za stalen, kakovosten dotok igralcev v mlado reprezentanco poskrbela še na en način. Lani je uvedla stimulacije za prvo- in drugoligaške klube, ki bodo igralni čas namenjali slovenskim nogometašem, mlajšim od 21 let. Za prvoligaške klube je v ta namen rezerviranih 100.000 evrov, za drugoligaške pa 160.000 evrov.
“NZS želi stimulirati klube prve in druge lige, da jih čim več uvršča naše mlade igralce v prvo postavo. Spremljamo, koliko mladi igralci igrajo v teh ekipah. Stanje je boljše kot v preteklosti, ampak v tem trenutku, dokler se prvenstvo ne konča, je težko govoriti, koliko bo posamezen klub dobil iz tega. Govorimo o povprečju 10.000 evrov na klub, vendar klubi, ki bodo večkrat uvrščali igralce v prve enajsterice, se lahko nadejajo večjega zneska. Tudi zaradi tega, ker nekateri klubi ne glede na te spodbude ne dajejo večje pozornosti mladim igralcem. Nekateri klubi, ki to pridno počnejo, pa bodo deležni večjega zneska od 10.000 evrov, saj bomo predvideno kvoto razdelili glede na minutažo igranja,” pojasnjuje Mijatović.
Poleg vseh novosti v slovenskem nogometu pa je Radenko Mijatović v svojem prvem mandatu poskrbel še za eno, pomembno spremembo. S posodobitvijo statuta NZS uvaja omejitve mandatov vseh voljenih funkcij.
Izvršni odbor je predloge sprememb že sprejel, predloge pa mora potrditi še skupščina konec aprila. “Lahko rečemo, da smo šli v posodobitev statuta NZS. Uskladili smo statut s statutom Uefe. Gre za omejitve, da si lahko na funkciji največ tri mandate, ne glede na to, ali so ti zaporedni ali ne. Obenem kandidat ne more več kandidirati za organe in komisije NZS, ko dopolni 70 let,” je omejitve pojasnil predsednik.
Če je bolj ali manj jasno, da se bodo omejitve udejanjile, pa je povsem drugače z uvedbo tehnologije VAR v slovenski nogomet. “VAR ni poceni in rešitev je zaenkrat relativno draga. Glede na vse večjo uveljavitev VAR, mora tudi NZS razmišljati o tem oziroma je začela določene aktivnosti pri zbiranju informacij, ki so tehnične in finančne narave,” pravi Mijatović.
“Kdaj oziroma če bo NZS uvedla VAR, je težko reči, pa vendar bomo pospešili aktivnosti in ko bomo imeli jasno definirano tehnično in finančno rešitev, potem bomo iskali vire, kako VAR uvesti v slovensko nogometno ligo. Poudarjam pa, da rešitev ni poceni in je za NZS to pomemben faktor,” izpostavlja nekdanji nogometaš in sodnik.
Priznava, da je ena večjih ovir prav finančne narave pa tudi infrastrukturni pogoji, izobraževanja, zaradi vsega naštetega pa uvedba VAR v Sloveniji še zdaleč ni samoumevna, pravi predsednik NZS.
Foto: Sportida.com
VIR: STA
