Sedemindvajsetletna McKeonova je spisala posebno poglavje OI z izkupičkom sedmih kolajn v Tokiu. Doslej je toliko kolajn na enih igrah osvojila le še Maria Gorohovskaja v Helsinkih 1952. V gimnastiki je bila dvakrat zlata in petkrat srebrna.
Plavalka iz Wollongonga se je v Tokiu podpisala pod štiri zlate in tri bronaste kolajne, s čimer je postala najuspešnejša plavalka na enih OI po številu kolajn. Doslej je s šestimi v plavalnem delu prednjačila Kristin Otto, ki je Vzhodno Nemčijo zastopala leta 1988 v Seulu. Prav vseh šest odličij je imelo zlat lesk.
McKeonova je Nemko prehitela za eno kolajno, zadnji dan pa je vpisala dve zlati odličji za zmago na 50 m prosto in 4 x 100 m mešano z rojakinjami v štafeti. Pred tem je slavila zmagi še na 100 m prosto in v štafeti na 4 x 100 prosto. Bron je osvojila na 100 m delfin ter v štafeti 4 x 200 prosto in mešani štafeti 4 x 100 mešano.
“To je nerealen občutek. Nikoli si nisem mislila, da bom zadnji dan osvojila še dve zlati kolajni. Sem ponosna nase,” je po današnjem sporedu dejala 27-letna Avstralka.
Na dveh OI je McKeonova osvojila 11 kolajn, s čimer je od rojakov prehitela Iana Thorpa in Leisel Jones. Oba sta se v preteklosti okitila z devetimi odličji.
McKeonova je prispevala štiri od devetih zlatih kolajn avstralske reprezentance. S tem so po končnem izkupičku Avstralci zaostali le za Američani, ki imajo 11 zlatih odličij. Na tretjem mestu je Velika Britanija s štirimi medaljami najbolj sijočega leska.
Eno zlato kolajno več od Avstralke je v Tokiu osvojil Dressel. Štiriindvajsetletnik s Floride se je zadnji dan plavalnega sporeda prav tako okitil z dvema zlatima kolajnama. Najprej je z olimpijskim rekordom slavil na 50 m prosto, nato pa z rojaki osvojil še zlato v štafetni preizkušnji 4 x 100 m mešano, prav tako z olimpijskim rekordom.
Dosežek petih zlatih kolajn na enih OI je doslej uspel še štirim plavalcem. Najbolj uspešnemu posamezniku OI, Američanu Michaelu Phelpsu kar trikrat (Atene 2004, Peking 2008, London 2012). Phelps je v Atenah osvojil pet, v Londonu šest ter v Pekingu rekordnih osem zlatih kolajn.
Sedem jih je leta 1972 v Münchnu prejel Američan Mark Spitz, eno manj je v Seulu osvojila Ottova, pet zlatih pa ima tudi Američan Matt Biondi prav tako z iger v Seulu.
“To je fantastično. Ne bi spremenil niti ene stvari. To je res poseben trenutek. Res sem ponosen nase. Zabavno je plavati z najboljšimi,” je dejal Dressel. Pravega počitka zanj ne bo, kot je dejal na druženju z mediji po zadnjem dnevu v bazenu: “Potrepljal se bom po rami, nato pa bom spet tekmoval.”
Zadnji dan je bila na vrsti še prestižna preizkušnja na 1500 m za moške. Slavil je ameriški plavalec Robert Finke. Enaindvajsetletnik iz Clearwaterja na Floridi je s sijajnim zaključkom – zadnjih 50 metrov je preplaval v času 25,78 sekunde – ugnal srebrnega Ukrajinca Mihajla Romančuka ter tretjega Nemca Floriana Wellbrocka in po 800 m slavil še na najdaljši preizkušnji.
V Tokiu je kar osem plavalcev osvojilo najmanj dve zlati kolajni v posamičnih konkurencah. Dressel je prednjačil s štirimi, po dve pa so osvojili McKeonova (50 m prosto, 100 m prosto), Finke (800 m prosto, 1500 m prosto), Rus Jevgenij Rilov (100 m hrbtno, 200 m hrbtno), Avstralka Ariarne Titmus (200 m prosto, 400 m prosto), Američanka Katie Ledecky (800 m prosto, 1500 m prosto), Avstralka Kaylee McKeown (100 m hrbtno, 200 m hrbtno) in Japonka Yui Ohashi (200 m mešano, 400 m mešano).
Skupaj je v plavalnem sporedu OI padlo šest svetovnih rekordov, od tega dva posamična in štirje v štafeti. Pod najboljša dosežka v zgodovini sta se podpisala Dressel na 100 m delfin in Južnoafričanka Tatjana Schoenmaker na 200 m prsno. Obenem so se plavalci podpisali še pod 26 olimpijskih rekordov.
