Avtor: Gregor Kovačič
27. 2. 2026, 13.53
Od posebnega obdobja v FC Köln do igranja pod vodstvom “očeta” Arseneja Wengerja v Arsenalu je Lukas Podolski imel kariero, ki bi mu jo mnogi zavidali – v intervjuju govori o svojih nekdanjih klubih in o tem, katera selitev je bila “napaka”.
Podolski, ki je trenutno v Gorniku – svojem otroškem in družinskem klubu – ima pri 40 letih dolgo in bleščečo kariero z naslovi prvakov v Nemčiji in Turčiji ter največjo nagrado – svetovnim prvenstvom z Nemčijo, ki ga je osvojil leta 2014. Družina in zvestoba sta ključni temi v njegovi karieri, in to se je začelo že zgodaj v času njegovega igranja v Kölnu. Napadalec je leta 1995 končal njihovo akademijo, v prvi ekipi pa je debitiral leta 2003 po osmih letih v mladinskih vrstah.
V svoji prvi sezoni se je soočil z izpadom, a je navdušil, saj je v 19 tekmah dosegel 10 golov, najstniški rekord, ki ga ni podrl nihče, dokler Florian Wirtz ni začel blesteti za Bayer Leverkusen. Kljub ponudbam iz vse Evrope za najstniško senzacijo Podolskega je bil ostanek v Kölnu vedno v njegovih mislih. O tistem času je povedal: »FC Köln je nekaj posebnega. Temu klubu sem se pridružil leta 1995, ko sem bil star 10 let v mladinski akademiji. Ostal sem, ker nisem bil pripravljen na novo fazo in sem želel ostati v Kölnu, da bi se več naučil, bolje razumel nogomet. Izpadli smo v 2. Bundesligo in, veste, da je včasih v nižjih ligah težje kot v prvi ligi, zato mislim, da mi je morda to eno leto v 2. Bundesligi nekaj dalo, ker gre bolj za boj, več teka in več discipline, in zato sem se odločil ostati.«
Potem ko je postal zvezdnik Kölna, se je zanj začelo neizogibno zanimanje drugih klubov, in zmagal je nemški velikan Bayern München. Podolski je tri leta preživel pri Bavarcih, a bi lahko bila za napadalca drugačna pot, saj so se zanj zanimali tudi drugi klubi iz Evrope. V času, ko so se vrata začela premikati, si je mikavno predstavljati mladega Podolskega, ki se namesto v Bayern preseli v Španijo ali Francijo. Ko so ga vprašali o govoricah, ki so ga sredi 2000-ih povezovale z največjimi klubi La Lige, je odgovoril: “Nisem imel ponudbe, sem pa imel prošnje klubov. Imel sem Bayern München, klube iz Anglije, klube iz Francije in druge klube v Bundesligi, a sem se odločil za prestop k Bayernu, največjemu klubu v Nemčiji, in ko se ozrem nazaj, mislim, da je bila to dobra odločitev, saj se v mladosti naučiš nekaj dodatnega, takrat pa ni bilo običajno, da so bili mladi igralci v nemškem svetu nogometa. Ko pogledaš zdaj, so vsi stari 17, 18, 19 let. Veliko sem se naučil na treningih, tekmovanjih, imaš 23 do 24 igralcev, ki želijo igrati. Vsi so reprezentanti, lačni so več in jaz sem bil eden od teh fantov in to ti da nekaj dodatnega. Ampak nikoli ne veš, to je nogomet. Če bi se preselil v Francijo ali v drug klub v Bundesligi, bi se moja kariera morda končala drugje; nikoli ne veš. Ampak na koncu se moraš odločiti in to odločitev sprejmem jaz, in ko se ozrem nazaj na svojo kariero, sem zadovoljen z vsemi odločitvami, ki sem jih sprejel.”
Ena od napak, ki jo je Podolski priznal, je pridružitev Interju v Serie A. Tja se je leta 2015 preselil na posojo do konca sezone 2014/15, potem ko je ugotovil, da je igralni čas pri Arsenalu omejen. Zdaj, ko gleda nazaj, meni, da je bila to napačna poteza, vendar ne napačen klub. “Vedno pravim, da je bila to napaka, ker je bila posoja za nekaj mesecev zame nesmiselna, saj ko ekipa ne igra dobro, so posojeni igralci prvi, ki so zunaj ali pa jih ne zanimajo, ker jih nočeš obdržati, to je samo posoja,” je priznal. “Zame je posoja za eno sezono, da, ampak napaka je bila, da sem se dogovoril za posojo samo za nekaj mesecev. Pridružil sem se januarja, sezona pa se konča maja, tako da je to približno štiri mesece in pol. Napaka ni, da sem šel k Interju, ampak je napaka, da sem se dogovoril za kratkoročno posojo.”
Čas, ki ga je Podolski preživel v Londonu pri Arsenalu, je Podolskemu omogočil, da je skupaj s svojo družino raziskoval drugo mesto in drugo državo. Ena od stvari, ki ga je najbolj prevzela, je bil njegov ‘očetovski lik’ Arsene Wenger. Ko je Podolski govoril o času pod Wengerjem, je razmišljal: “Izven igrišča je bil kot oče, kot odličen fant, nikoli ni kričal, nikoli ni bil agresiven. Povezal se je z igralci, vedno prijazen, odprt za pogovor z njim, vedno neposreden. Bil je fantastičen čas!. Fantastično je bilo srečati trenerje, kot je Arsene Wenger, in morda tudi v prihodnosti (biti) takšen trener, kot je Arsene Wenger, kot so Ottmar Hitzfeld, Jupp Heynckes, Joachim Löw, od vseh se učiš, da morda postaneš kakšen trener ali drug položaj v klubu, in to ti veliko da.”
Podolski je igral tudi pri Arsenalu s trenutnim trenerjem Mikelom Arteto, ko topničarji lovijo prvi naslov prvaka Premier lige po sezoni 2004/05, Nemec pa je prepričan, da lahko njegova nekdanja ekipa premaga to oviro: “Mislim, da tako, ker čutim, da je v tej sezoni nekaj posebnega, in upam, da bo tako, še posebej za Mikela (Arteto). Veliko vlaga in se veliko trudi, vesel sem, da lahko igram tudi z njim na igrišču. Tudi jaz sem čutil, ko sem igral z njim, da ima nekaj posebnega, čutil sem, da si želi postati trener, ko konča kariero. Vedno je želel biti nekaj posebnega, vedno se je pogovarjal z Arseneom Wengerjem po treningu, po tekmah, zato čutiš, da si želi biti trener ali nadaljevati v nogometu, in videti zdaj, da nadaljuje in opravlja odlično delo, je fantastično.”
Foto: Guliver Images/EXPA/ JFK/Technical Study Group
Vir: Flashscore.si
