Avtor: Blaž Magdič
18. 10. 2018, 20.23
Rekorda na 42 km sta v lasti Etiopijca Limeniha Getachewa iz leta 2015 (2:08:19) in Kenijke Caroline Cheptanui Kilel iz leta 2009 (2:25:24), organizatorji pa za letos napovedujejo časa prvouvrščenih pod 2:07 pri moških ter pod 2:24 pri ženskah. Prav tako pa se potegujejo za mednarodni zlati znak. Predlani je bil ljubljanski maraton prvič v kategoriji bronastih maratonov Mednarodne zveze maratonov (AIMS), lani pa so pridobili srebrnega.
“V zadnjih letih smo delali korake za izboljšanje kvalitete maratona in smo vsako leto dvigali raven tudi z mednarodnim znakom. Letos bomo skušali doseči najvišjo, zlato raven. Za to pa je treba izpolniti določene pogoje, saj je zahtevana vrhunska organizacija na vseh ravneh od oskrbe, varnosti in zdravstva, obenem pa tudi udeležba vrhunskih tekačev iz najmanj štirih držav, od tega najmanj ene evropske. Slednje pa povzroča težave, saj so evropski veliko bolj redki in zato tudi veliko dražji. Zahtevan je televizijski prenos in signal v vsaj petih tujih državah,” je na novinarski konferenci navedel predsednik maratona Andrej Razdrih.
Najvidnejše ime je Etiopijec Sisay Lemma, ki je šesti po izidih sezone na svetu ter 14. vseh časov; 2:04:08 je tekel konec januarja letos za peto mesto na izjemnem maratonu v Dubaju. Še nekaj tekačev je, ki so že tekli pod 2:05 in 2:06, pri ženskah pa je poleg tekmovalke z izidom pod 2:21 še kar nekaj s časi pod 2:24. Organizatorji so s ciljem, da teče nov rekord, pripravili tudi narekovalce ritma vsaj do petindvajsetega kilometra.
Gabrijel Ambrožič, ki je skupaj z Borutom Podgornikom zadolžen za tuje tekače na največjem slovenskem maratonu, je dejal, da so delo začeli že spomladi ter da so teden dni pred maratonom izpolnjeni pogoji za zlati znak glede udeležbe tujih tekačev. “Iz mednarodnega seznama smo morali izbrati najmanj 12 atletov ali z dobrim izidom v zadnjih 36 mesecih ali tiste, ki so bili med petindvajsetimi na olimpijskih igrah ali evropskem prvenstvu ali pa zmagovalci velikih svetovnih maratonov. Pred leti smo imeli težave s pridobivanjem boljših tekačev, sedaj pa lahko izbiramo, ker je naš maraton v zadnjem času pridobil na ugledu zaradi dviga kvalitete,” je pojasnil Ambrožič in dodal, da so imeli kar veliko konkurenco, saj je v vikendu ljubljanskega maratona po svetu kar 21 tekov na 42 ali 21 km.
Po besedah Razdriha je v Evropi okrog 800 maratonov letno, v ZDA prek 1000, za Kitajsko pa ni natančne številke. Od teh jih je 450 vključenih v AIMS, 120 pa ima enega od treh znakov kvalitete. “Če dobimo zlatega, bomo v vrhu najbolje organiziranih tovrstnih športno rekreativnih prireditev na svetu,” je še zatrdil Razdrih.
Nagradni sklad je ostal na ravni zadnjih let, tako bosta 30.000 evrov dobila prvouvrščena na 42 km v obeh konkurencah. Ambrožič je povedal, da so skušali pridobiti tisto peščico najboljših slovenskih tekačev, ki se resneje ukvarjajo z maratonom, vendar je bil odziv pičel, odpovedim zaradi poškodb se je kot zadnji pridružil še Primož Kobe, ta čas najboljši Rok Puhar pa bo tekel na 21 km.
Direktor maratona Gojko Zalokar je dejal, da bodo nadaljevali z že pred leti začeto akcijo nič oziroma čim manj odpadkov. Od četrtka, 25. oktobra, bo na Gospodarskem razstavišču potekal tradicionalni sejem tekaške opreme, v soboto bodo teki predšolskih otrok in šolski teki. Do šestega razreda bodo teki le promocijski brez merjenja izidov, za višje starostne skupine in srednje šole pa bodo pripravili državna prvenstva v cestnem teku. Sobota se bo zaključila z dobrodelnim tekom, udeleženci pa nato izberejo prejemnika donacije.
V soboto bo ob 18. uri odprtje maratona, ko se bodo predstavili najboljši maratonci. Osrednji del maratona bo v nedeljo, ko bo ob 8.30 tek na 10 km, ob 10.30 bosta starta na na 21 in 42 km, pet minut pred velikim maratonom pa bodo začeli še paraplegiki na 21 km.
Razdrih je izpostavil tudi ekonomske učinke maratona na primeru letošnjega tekmovanja v Tallinnu v Estoniji in po podatkih, ki jih je dala AIMS. Bilo je 1300 tujih udeležencev, ki so bili v povprečju 2,7 dni v Estoniji in so na dan porabili po 250 evrov. Skupaj s spremljevalci je to zneslo 2,6 milijona evrov, država pa je z davki dobila od tega pol milijona. “Mi imamo v Ljubljani prek 5000 tujih tekačev in tako lahko hitro pridemo do številke, ki ponazarja velik gospodarski učinek na mesto in tudi državo,” je pojasnil Razdrih.
