Latinska Amerika v valu nogometnega nasilja

Nogomet v Srednji in Južni Ameriki v zadnjem obdobju doživlja val nasilja, ki uhaja izpod nadzora. V zadnjih dneh je posebej izstopal masovni pretep 5. marca v Mehiki, v katerem je bilo 26 težje ranjenih in 14 aretiranih. Posebno pozornost je incident dobil tudi zaradi dejstva, da bo Mehika leta 2026 z ZDA in Kanado gostila svetovno prvenstvo.

Na isti večer kot v Mehiki so se zgodili kruti napadi zunaj stadiona v Palmiri, le malce izven kolumbijskega mesta Cali, v katerih so sodelovali navijači klubov America in Deportivo Cali. Dan zatem pa so se v Braziliji spopadli navijači Atletica Mineira in Cruzeira, pri čemer je zaradi strelov umrl en človek.

Medtem ko akademiki, ki preučujejo tematiko nogometnega nasilja, pravijo, da konec omejitev ukrepov proti širjenju novega koronavirusa, ki so ga okrivili za porast nasilja v francoskem in angleškem nogometu, vsekakor je določen faktor, pa hkrati poudarjajo, da oblasti neustrezno postopajo pri teh težavah.

“Nasilje v nogometu se ne bo končalo, to mora biti zelo jasno povedano,” je za AFP dejala profesorica na univerzi Unicamp v Sao Paulu Heloisa Reis, sicer avtorica knjige o tej tematiki, in dodala: “Lahko pa se ga zmanjša. Zato pa je potrebna celostna javna politika.”

Argentina, Brazilija, Kolumbija, Ekvador in Peru so sprejeli zakone, ki ob izgredih kaznujejo huligane z zaporno kaznijo ali celo odpovejo športne prireditve. Nekatere od teh iniciativ posnemajo ukrepe iz Evrope za nadzor huliganov, kot sta uvedba biometričnih identifikacij in video nadzor na in ob stadionih.

Po omenjenem nasilju v Mehiki v mestu Queretaro so tam prepovedali gostujočim navijačem potovati na tekme. Podoben ukrep uporabljajo tudi v Argentini, Braziliji in Kolumbiji, toda strokovnjaki opozarjajo, da navijači še vedno potujejo in da se nasilje zgolj premakne na ulice.

Kljub vsemu trudu pa je številka smrtnih žrtev, povezanih z nogometnim nasiljem, visoka. V Braziliji je umrlo 157 ljudi med letoma 2009 in 2019, v Argentini 136 v zadnjih 20 letih, v Kolumbiji pa med 2001 in 2019 najmanj 170.

“Velika napaka sprejetih ukrepov je, da se osredotočajo zgolj na varnostno komponento,” je dejal sociolog German Gomez, raziskovalec na kolumbijskem združenju za športne študije.

Poznavalci se strinjajo, da ukrepi običajno ignorirajo akademske študije in družbene frustracije, ki izhajajo iz brezposelnosti, neenakosti ali zlorabe drog in alkohola.

Reisova pa pravi, da je srž problema v “strupeni moškosti”. Nogometne tekme po njenem namreč predstavljajo areno za tekmovanja med moškimi, ki dobijo moč nad tekmeci, posebej na njihovem lastnem teritoriju, z uporabo fizične sile. Zato zagovarja politiko, ki se osredotoča na izobraževanje moških, toda glede tega ni optimistična.

“Stoletja že živimo pod moško prevlado. Moške vrednote so dominacija, moč, pogum. Se to lahko konča? Ne,” je povedala.

Nasilje se je, kot piše AFP, povečalo po vrnitvi navijačev na stadione po odpravi koronskih ukrepov. “To so posledice tako dolgega zaprtja, omejitev, ki se jih ljudje z vrnitvijo na javno prireditev želijo znebiti,” je menil Gomez.

V Braziliji so od 12. februarja poročali o najmanj devetih incidentih, vključno s smrtjo Palmeirasovega navijača in kamenjanjem klubskih avtobusov, v katerem so bili ranjeni tudi igralci.

Foto: Sportida.com
VIR: STA