Avtor: Luka Cotič
10. 7. 2020, 09.07
Juventus ima na vrhu sedem točk prednosti pred prvim zasledovalcem Laziem, še za točko več pa zaostaja tokratna nasprotnica Atalanta. Inter je na četrtem mestu z desetimi točkami minusa najbrž že izpadel iz boja za scudetto. V prejšnjem krogu sta oba vodilna doživela poraza. Najprej je Lazio klonil pri Lecceju (1:2), ki se bori za obstanek med elito. Juventus je imel na derbiju z Milanom lepo priložnost, da prednost poviša na deset točk. Kazalo je dobro, pol ure pred koncem je vodil z 2:0, nato pa je sledil “popoln black-out”, kot je po tekmi jadikoval Maurizio Sarri, eden glavnih krivcev za spodrsljaj, kakšrnih pri Juventusu nismo vajeni.
V petletnem mandatu Massimiliana Allegrija so Bianconeri vodstvo z 2:0 po navadi brez pretiranih preglavic pretopili v tri točke, pri Juventusu Maurizia Sarrija pa je obramba, sicer zaščitni znak torinskega velikana, kar na lepem postala velikanska težava. Juventus je štiri gole na eni tekmi nazadnje prejel 3. junija 2017 na srečanju Lige prvakov proti madridskemu Realu (1:4), dva je za Galaktike zabil Cristiano Ronaldo. V Serie A je črno-bela obramba nazadnje štirikrat klonila 20. oktobra leta 2013 na gostovanju pri Fiorentini. Tudi takrat je Juventus povedel z 2:0, na koncu pa izgubil z 2:4. Trener serijskih prvakov je bil Antonio Conte.
Juventus je z zadetkoma Paula Pogbaja in Carlosa Teveza dobil prvih polčas, Giuseppe Rossi s hat-trickom in Joaquin pa sta v drugem delu zrežirala preobrat Fiorentine pod vodstvom Vincenza Montelle. Nazaj v sedanjost. Po karanteni je Sarrijevo moštvo začelo kazati spodbudne obrise igre v obrambi, na štirih tekmah je prejelo zgolj dva zadetka, enega iz enajstmetrovke. Nato pa je prišel derbi z Milanom in težko razumljiv padec v zadnji tretjini tekme. Manjkal je Matthijs de Ligt, ki počasi in zanesljivo postaja nezamenljiv člen v zadnji vrsti. Prišlo je do padca osredotočenosti, saj je malokdo pričakoval, da bi se Milan lahko vrnil.
Najbrž sta svoj delež dodala še fizična izčrpanost in sodnik Marco Guida, ki je precej strogo dosodil enajstmetrovko za Rossonere. Vsemu naštetemu bi se Maurizio Sarri lahko elegantno izognil, a ker je najbrž edini italijanski trener, ki ob ugodnem rezultatu ne zna zapreti tekme, se je pač zgodil preobrat. Pri zelo majhni rotaciji sicer odlično preskrbljene zasedbe trmasto vztraja pri agresivnem pritisku na tekmeca praktično po celotnem igrišču. Tako brez potrebe izčrpava svoje igralce, namesto da bi denimo zgostil prostor pred svojim golom, tako omejil čarovnije Zlatana Ibrahimovića in obenem nasprotnika ogrožal s protinapadi.
Kakorkoli že, za Juventus bo na tekmi z Atalanto bistvena reakcija. Branjenje bo moralo biti proti daleč najboljšemu napadu lige na precej višji ravni, sicer se Torinčanom ne obeta nič dobrega. Vračata se Matthijs de Ligt in Paulo Dybala, na strani gostiteljev pa je tudi zgodovina dvobojev. Atalanta je namreč na gostovanju pri Juventusu zmagala samo štirikrat v 64 poskusih, nazadnje pred 26 leti, 8. oktobra 1989, ko je slavila z 1:0. Zadnjo ligaško zmago nad Juventusom je 3. februarja leta 2001 dosegla doma (2:1), na 30 obračunih po tem pa je Juventus ostal neporažen. Zabeležil je 24 zmag ob šestih neodločenih izidih.
Bergamčani v prestolnico Piemonta prihajajo brez pritiska rezultata. Zagotovili so si vnovičen nastop v Ligi prvakov, kar je za Atalanto izjemen uspeh. Josip Iličič, ki je zadel na zadnjem gostovanju pri Juventusu (1:1), bo s soigralci lahko igral povsem sproščeno. To bi lahko pomenilo novo navdihnjeno predstavo Boginje, ki bi se z morebitno zmago vključila v dirko za naslov. Šest krogov pred koncem bi za Juventusom zaostajala za šest točk, česar se pri vodilnem klubu vsekakor zavedajo. Običajno se po neuspehih dobro odzovejo, v Serie A so dva zaporedna poraza nazadnje doživeli avgusta leta 2015 proti Udineseju in Romi. Kako bo tokrat?
Juventus – Atalanta, sobota 21:30 na Š1!
Foto: Šport TV
