Avtor: Nejc Mravlja
19. 10. 2020, 10.06
Derbi Lille-Lens v običajnih razmerah predstavlja nogometni praznik za zgornji del francoskega heksagona. Navijači se več ur pred sosedskim dvobojem pred stadionom ob hranjenju s pečenimi racami prepuščajo vehementnim pogovorom o tem, kdo jih bo nekaj ur pozneje navdušil in kdo razočaral, tisti najbolj vneti pa vznemirjenost tešijo celo s sprevodom čarovnikov z žogo ob njihovem odhodu na prizorišče tekme. 93. prvoligaška bitka za sever je bila zaradi zdravstvene krize okrnjena za večino omenjenih nepogrešljivih stalnih sestavin. Postala je omejena na zgolj nogometni užitek, a vsebina še zdaleč ni razočarala. Navzlic tišini s tribun Lillovega stadiona Pierre-Mauroy se je zgodil lokalni festival. Domači trener je svoje miljence podžgal s krilatico, naj tiste, ki »… so od marca ostali prikrajšani za marsikatero obvezno začimbo«, obdarijo z najlepšim darilom. Z njim so Severnjaki zgledno potešili navijaški apetit. LOSC je sinoči blestel, skozi vso tekmo pustošil po tekmečevem kazenskem prostoru (17 strelov, štirje goli) in si priigral visoko zmago. S petim sezonskim uspehom, s še petim brez prejetega zadetka, so se domačini dvignili na čelo prvenstvene razvrstitve.
»Coach Galette« se z igralci ni zadovoljil zgolj z zmago, zanimal ga je predvsem način, ki so ga njegovi nogometni bojevniki jasno izrazili. Čvrstost obrambnega bloka je počivala na navdihu neprebojnega para José Fonte-Sven Botman, ki sta od začetka prvenstva klecnila le dvakrat, pa še to po prekinitvah (proti Rennesu in v Marseillu). Iz sloge in strnjenosti zasedbe v obrambi pa se je Lille po potrebi pridno in vešče preobrazil v smrtonosen napadalni stroj in štirikrat uspešno povozil tekmečevo zadnjo vrsto. Gostje iz Lensa so domačim Dogam služili za referenčen test. Od uvodnega gostovanja v Nici namreč niso izgubili in po vsebini sledijo modelu skupinskega visokega pritiska, ki ga je v eri Gian Piera Gasperinija bolj ali manj zgledno zapopadla italijanska Atalanta (posamično markiranje, visok obrambni blok na sredini ob tekmečevih zametkih napadov, hitronoga in tekaško vzdržljiva bočna nogometaša), a so varovanci Francka Haisa tokrat naleteli na mino. Celo na več njih. Zasedba Lilla jih je z živahnim gibanjem prisilila v obrambno razkropljenost, po izključitvah Gradita in Michelina pa jim zasluženo izstavila visok končni račun. Začelo se je z golom v 11. minuti, ko je po domiselni ekipni kombinaciji zadel Yılmaz, in nadaljevalo v drugem polčasu, ko sta goste v obup spravljala neustavljivi krili Jonathan Bamba in Luiz Araújo.
»Nimajo šibkih točk …«
Kot najvidnejši simbol Lillovega včeraj izdatno izraženega možganskega miru velja izpostaviti Renata Sanchesa. Portugalcu je uspel vrhunski prvi polčas, tekmo je sklenil z zavidljivimi 90 podajami in bil osnovni motor brezhibno nadzorovanega in ubranega moštvenega pritiska na sleherni nasprotnikov prvi gib v zametku napada (pogosto na prvo podajo vratarja Lece, ki se je z bližnjimi sotrpini v obrambi posledično pogosto spopadal s pomanjkanjem ustreznih rešitev). Ob Sanchesu je znova blestel Bamba, strelec in dvakratni asistent, ki je poleg sodelovanja pri treh golih uspel petkrat preigrati tekmečeve nogometaše, jim šestkrat odvzel žogo in jim z značilnimi prodori s krila proti sredini dajal vedeti, da lahko premaga sleherno še tako visoko in navidez nepremostljivo oviro (uvertura za Araúja tik pred odmorom ob sicer uspešnem posredovanju Lece je nazoren primer tovrstnega posladka). Lille je po sedmih krogih sam na vrhu lestvice z najboljšo obrambo in tretjim najuspešnejšim napadom. Če se je Burak Yılmaz z golom na tretji zaporedni tekmi in vlogo izvrstnega izkoriščevalca prostora po globinskih podajah znatno prikupil navijačem, teh še ni uspel osrečiti doslej najdražji nakup v zgodovini kluba in za zdaj še nesojeni strelec Jonathan David. Ta sicer zgledno sodeluje v pripravi napadalnih akcij, ko bo pričel še zadevati, bodo Severnjaki skozi prizmo tekmecev postali še trši oreh.
Gostujoči trener Haise se po tekmi ni skrival za skromnim vtisom svojega moštva. »Na igrišču ni bilo prave primerjave. Za nami je klavrn večer, Lille je bil premočan. Nima šibkih točk, navdušila me je njegova napadalna širina.« S tem je nakazal na bogato izbiro, s katero dobitno upravlja njegov včerajšnji tekmec. Med domačimi rezervisti sta se znova znašla Jonathan Ikoné in Yusuf Yazıcı, a sta oba po vstopu v igro potrebovala zgolj štiri minute za dobiten poseg v izid. Za PSG drugouvrščena ekipa zadnje polne ligaške zgodbe 2018/19 je konkurenci poslala jasno sporočilo: Lille od vseh pariških nasprotnikov deluje najbolj prepričljivo in je po prikazanem trenutno edini, ki bi devetkratnemu prvaku lahko prekrižal visokoleteče načrte v boju za še deseti objem najbolj cenjene domače lovorike in izenačenje absolutnega rekorda Saint-Étienna. Severnjake v četrtek čaka otvoritev sezone v Evropski ligi, na praznik vseh svetih pa bodo Doge v v tej sezoni še neomadeževani školjki svojega nogometnega hrama skušale ostati »svete« proti vselej zahtevnemu, a trenutno razglašenemu tekmecu Lyonu. Nova priložnost za podkrepitev vtisnjenih argumentov za še en odmerek odmevnega medenja. Že starorimski pesnik Publilij Sir je v enem svojih najbolj znanih Pregovorov zatrdil, da je nesreča tekmecev vselej priložnost za vrlino.
Foto: Šport TV
