Avtor: Rok Grilec
27. 7. 2016, 13.11
“Po kratkem in globokem razmisleku sem se odločil, da zaključim kariero profesionalnega košarkarja. Zavedam se, da se s tem poslavljam od življenjskega obdobja, ki mi je dalo praktično vse. Košarka je bila in bo ostala pomemben del mojega življenja, čeprav ne več v vlogi profesionalnega igralca,” je uvodoma zapisal 38-letni Lakovič in nadaljeval: “Na svoji profesionalni poti sem spoznal veliko izjemnih ljudi in spletel mnoga dragocena prijateljstva, ki bodo ostala za vedno. Počaščen sem, da sem lahko igral za nekatere izjemne kolektive, se z njimi dodobra poistovetil in nosil drese z njihovimi barvami in obeležji, začenši z mojim matičnim klubom Slovanom, pa Krko, Panathinaikosom, Galatasarayem, Avellinom, Gaziantepom, FC Barcelono, s katero bom sodeloval tudi v bodoče in pa seveda reprezentanco Slovenije, za katero sem vedno igral s srcem in dušo.”
“Zahvaliti se moram soigralcem, trenerjem in uslužbencem vseh ekip, s katerimi sem preživel mladost in igralsko kariero. Brez vas ne bi postal človek in igralec, kakršnega me poznajo ljubitelji košarke doma in po svetu. Kajpada ne smem pozabiti vas, moji zvesti navijači, ki ste me nosili in spodbujali, ko je bilo najtežje, pa tudi nagrajevali, kadar je bilo najlepše. Če ne bi bilo vas, ne bi bilo zanosa, s katerim sem igral košarko. Pogrešal vas bom,” dodaja Lakovič.
“Čas je, da svoje znanje in izkušnje prenesem na bodoče rodove, ki bodo tudi v prihodnje zmagovali in se borili za vse nas. Premalokrat se zavedamo, da smo vsi skupaj ena velika ekipa, ki potrebuje obilo dobrega duha, povezanosti in volje do igranja.”
“Vsega, kar sem dosegel, seveda ne bi bilo brez moje družine, ki me je vseskozi podpirala in opogumljala; dragi moji, zavedam se, koliko odrekanj in nesebične pomoči z vaše strani je bilo treba, da sem lahko zajel vse sadove, ki jih ponuja kariera poklicnega košarkarja. Zaradi mene ste se morali pogosto soočati s temnimi platmi profesionalizma, ki ste jih občutili tudi na lastni koži. Draga moja Helena, ne najdem besed, s katerimi bi pokazal vso hvaležnost, ki jo čutim,” je zaključil Ljubljančan.
Svoje reprezentančno udejstvovanje je začel že v mlajših kategorijah, in sicer leta 1996 v kvalifikacijah izbrane vrste do 18 let za EP, dve leti kasneje pa tudi na EP U-22 v Trapaniju, kjer je Slovenija postala evropski podprvak.
V članski reprezentanci je bil Lakovič prvič v postavi 11. avgusta 2001 na pripravljalnem dvoboju pred EP 2001 proti Franciji, proti kateri drži tudi rekord v največ doseženih točkah na eni uradni reprezentančni tekmi. To mu je uspelo na odločilnem srečanju za preboj v kvalifikacije za OI 2008 proti Franciji na EP 2007, 16. avgusta 2009, v Madridu (26 točk).
Lakovič je reprezentančno kariero končal na vrhu dveh lestvic vseh časov – z uradnimi nastopi (zbral jih je 86) in strelcev na vseh tekmah (1564 točk), medtem ko jih je na uradnih tekmah zabeležil 880 točk in zaostal le za še vedno prvim Teomanom Alibegovićem (990). Za člansko reprezentanco je tako, z izjemo leta 2012, ko Slovenija ni imela uradnih tekem, neprekinjeno igral od leta 2001, kar je najdaljši staž kateregakoli izmed košarkarjev slovenske reprezentance, katere kapetan je bil od leta 2010.
Skupno je za Slovenijo (uradne in pripravljalne tekme) igral na kar 177 tekmah, od katerih so jih zeleno-beli dobili 109, 68-krat pa so izgubili.
Foto: Sportida.com
