Nik Lorbek: Zaenkrat nismo zadovoljni z izkupičkom

V letošnji sezoni se je Mura znašla med dvema ognjema, po eni strani sladkimi težavami in nastopom v Evropi ter svežim financam, ki jih le ta prinaša, po drugi pa z večjim številom tekem, ki vzamejo energijo in koncentracijo, kar se pozna na slabših prvenstvenih nastopih. To je bila ena od tematik, o katerih smo se pogovarjali s povratnikom v Mursko Soboto Nikom Lorbkom.

Nik, po dveh sezonah, ki ste jih preživeli v Belgiji, je letos sledil povratek v Muro. Je vse potekalo gladko?

Povratek je potekal brez težav, saj žal v lanski sezoni pri Unionu nisem igral, pač pa le saniral poškodbo oz. opravljal rehabilitacijo po operaciji in šele počasi prihajal v ritem, v igro,… Iskal sem opcijo, da se vrnem v pogon, da spet dobim občutek, kako je biti nogometaš, zato sem na koncu tudi izbral Muro.

Na nek način ste se vrnili domov. Trener pri Muri je ostal isti, tudi kar nekaj soigralcev je tu. Je to pomagalo pri hitri aklimatizaciji?

S tega vidika mi je bilo lažje. Poznal sem način dela Anteja Šimundže, delo v klubu, tudi večino soigralcev. Enostavno sem se lahko osredotočil samo na vrnitev v tekmovalni ritem in zato morda hitreje prišel nazaj.

Pri Unionu ste odigrali le enajst tekem, kako težko se je bilo vrniti, predvsem psihično?

Na začetku je bilo zagotovo težko. Privaditi se je treba na tekmovalni ritem, na žogo. Boli te celo telo, a na srečo le od utrujenosti. Stare poškodbe so bile sanirane, žal pa tudi v Muri takoj v štartu ni šlo brez nevšečnosti, zlomljen nos in štart na srečanju proti Olimpiji. A res je najbolj pomembno, da se stara poškodba ne pojavlja več. Počutim se odlično in komaj čakam, da se tekme nadaljujejo.

Tekem vam letos ne manjka. Uvrstitev v evropska tekmovanja je poskrbela za ritem četrtek nedelja, časa za počitek zagotovo ni veliko?

Ritem je težak, predvsem potovanja na gostovanja so naporna, pa karantene. Tudi če ne igraš, oziroma igraš manj, te vseeno izčrpa. Po drugi strani pa smo si to želeli, to je bila naša želja, tako da upam, da bomo čim dlje imeli tako naporen ritem.

Ante Šimundža vam daje vedno več priložnosti. Očitno res uživate njegovo zaupanje.

Upam, da ja. Upam, da je to zaupanje rezultat mojega dela na treningih in tekmah, vem pa, da v trenutku, ko ne bi dajal maksimuma, tudi igral ne bi. Vsak se bori za minute, trener pa potem izbere enajsterico, za katero misli, da mu daje največ možnosti za zmago.

Lestvica prve lige je letos malce presenetljiva, na vrhu sta Koper in Bravo. Se strinjate?

Liga je izjemno izenačena, mislim, da že dolgo ni bilo tako. Vsak lahko premaga vsakogar, pa ni važno, ali igraš doma ali v gosteh. Do letošnje sezone smo skoraj vedno po desetih, petnajstih krogih že imeli dve ekipi, ki sta bili prikovani na dno. Letos pa so očitno vse ekipe prepoznale svoje prednosti, vsi skušajo igrati svoj slog nogometa in to se pozna na rezultatih. Prav zaradi tega je potem tudi lestvica tako izenačena. Za Muro lahko rečem, da nismo zadovoljni z izplenom. A smo kjer smo, gledati moramo naprej in čim bolje uskladiti evropski in domači koledar ter doseči čimveč zmag.

Razlika do Kopra za Muro je 7 točk, prvenstvo je vseeno še dolgo in široko odprto?

Sedem točk je razlika, ki se jo da hitro nadomestiti, ni neke ekipe, ki odstopa, vsi bodo še izgubljali točke. Imamo dolgo klop, lahko rotiramo in verjamem, da bomo razliko do konca sezone nadoknadili.

Ritem tekem je bil izjemno naporen, je reprezentančni premor prišel prav?

Za nas zagotovo. Potrebovali smo nekaj časa, da se zberemo in zadihamo. Kljub temu, da počitka ni bilo veliko, pa nam je prišel še kako prav, saj nas spet čaka nekaj izjemno napornih tekem v ritmu četrtek-nedelja.

Kakšna je razlika med belgijskim in slovenskih klubskim nogometom?

Največja razlika je v sami hitrosti igre in individualni kvaliteti igralcev. Taktično smo v Sloveniji močni, tako ekipno, kot individualno. A manjka hitrosti. V Belgiji skoraj vse ekipe igrajo visok pressing, v Sloveniji pa se nasprotnika čaka na svoji polovici. Gre za drugačen način nogometa, na katerega sem se moral privaditi, ko sem prišel v Belgijo.

V Belgiji ste igrali proti nekaterim res zvenečim imenom, a kljub temu debi na evropski sceni doživeli z Muro. Kako je igrati proti ekipam, ki imajo proračune, ki jih v Sloveniji lahko samo sanjamo?

Za nas je to samo privilegij. Res smo si želeli takšnih tekem. Sam moram reči, da sem v obeh užival, vzel sem to kot izkušnjo za naprej. Neverjetno je igrati na takšnih štadionih in iz tega potegnemo samo dobro.

Foto: Sportida.com