single
[158]
124887

In scudetto je … Interjev!

Avtor: Nejc Mravlja
3. 5. 2021, 09.54

Kralj je mrtev, naj živi Inter! Parola, ki je včeraj vzneseno krožila v slavnostnem ozračju znamenitega milanskega trga Piazza del Duomo med razposajeno 30000-glavo množico črno-modrih tifozov. Z remijem Atalante na vročem popoldanskem obisku pri Sassuolu (1-1) je Beneamata tudi uradno prekinila debelih 3282 dni Juventusove vladavine v domači nogometni krajini. Devetnajsta zvezdica (prva po 11 letih) za Inter predstavlja dokončno vrnitev v središče pozornosti domače javnosti.

Dobro desetletje po čarobni črno-modri pomladi so José Mourinho, Diego Milito, Samuel Eto’o, Deki Stanković, Esteban Cambiasso, Javier Zanetti, Maicon, Walter Samuel, Júlio César in druščina le uzrli obraze naslednikov. 11 let po skoku na domači prvenstveni prestol, dotiku pokalne srebrnine, evropski in svetovni kroni, se Inter ponovno zmagoslavno veseli nove odmevne lovorike. Varovanci Antonia Conteja so za zasluženo slavje potrebovali 34 krogov, da so novo pot na vrh preprečili devetkratnemu zaporednemu vladarju, ki konkurence to pot ni uspel zadostno omejiti in za nov, že deseti scudetto v nizu realne osnove niti ni imel.

V prvi vrsti trenerjeva zasluga

Čvrstost je ena prvih asociacij, s katero bi opisali Interjevo šampionsko pustolovščino. Na preizkušnjah, kjer si je ne povsem brezgrešna konkurenca od začetka do konca sezone metala polena pod vse bolj opotekajoče se noge, je Inter znal pridno nabirati dragocene točke. Dovolj nazoren dokaz so številke: štiri kroge pred ciljno črto so Contejevi varovanci zbrali 25 zmag, 7 remijev in zgolj dva poraza. Prvega jim je oktobra prizadejal tedaj vroč mestni tekmec, zadnjega pa v začetku januarja po mrku v Genovi Ranierijeva Sampdoria … In to je vse. Kar zadeva vsebino, se je Inter še v začetku jeseni precej iskal, a je skrbno pognojen poganjek iz kroga v krog bolj razkošno kalil v velikana, ki okolice ni najbolj redno navduševal z zunanjo podobo, a je javnost v drugi polovici prvenstva toliko bolj osupnil s smrtonosno učinkovitostjo: 13 zmag in remija, 41 od 45 možnih točk. Mojstrsko izkoriščanje protinapadov, na novo definiran in do potankosti izpiljen »contropiede«, ki je na trenutke spominjal na Interjevo nekoč ikonično orožje catenaccio, predvsem pa zdrava zmes tradicionalne in moderne vsebine sta Antoniu Conteju omogočila vzpostavitev prepoznavne in naposled zmagovite identitete.

Prav lahko se vse to ne bi zgodilo, če bi dolgolasi strateg lani poleti zaradi odsotnosti podpore vodstvene strukture uresničil grožnje o slovesu. »Klub je šibek. Z igralci ne uživamo nobene prepotrebne zaščite. Absolutno nobene. Kadar koli se jim je zahotelo, so me kritizirali. Moj prispevek ni bil in ni pripoznan, moštveni še manj. Da bi zmanjšali razliko za Juventusom, bi morali ostati močni na igriščih in še močnejši zunaj njih.« A Conte ni popustil. Odločil se je odteči nov krog. Pri tem mu vneme nista vzela niti klavrno sklenjena evropska zgodba niti pokalni neuspeh. Triumf 10 mesecev pozneje mu je omogočil novo potrditev: kot pri Juventusu in Chelseaju je ligaški lov sklenil v vlogi velikega zmagovalca. Z drugimi besedami: da bi postali vladar domače nogometne krajine, pokličite Antonia.

Za zgodovino

Trenerskemu inovatorju s prepoznavnimi lasnimi vložki je v dveh letih uspelo iz Romeluja Lukakuja napraviti Big Roma – totalnega napadalca (21 golov in 10 asistenc na 31 ligaških izzivih), Nicolòja Barello preleviti v enega najboljših modernih osrednjih vezistov in navsezadnje iz obetavnega igralskega mozaika napraviti skrbno utečen nogometni stroj. Ne gre brez omembe imenitnih predstav Lautara Martíneza in njegove stalne, a ključne zamenjave Alexisa Sáncheza, ki sta čudovito dopolnjevala Lukakujeve moč, hitrost in smisel za igro. Nikakor ne gre prezreti generala na sredini igrišča Marcela Brozovića, prebujenega in za mnoge že odpisanega Christiana Eriksena ter hipoma uspešno prilagoditev poletnega novinca Achrafa Hakimija. Posebno mesto med laureati je rezervirano za nepogrešljivi obrambni trio v sestavi poveljnika Stefana de Vrija, nepogrešljivega vojščaka Milana Škriniarja in nosilca prihodnosti v italijanski članski reprezentanci Alessandra Bastonija. Številni talenti dokazujejo, da Interjevega uspeha ne gre iskati le v sposobnih posameznikih, ampak predvsem v moči moštvene dinamike.

Za zaključek smo prihranili najslajše. Vztrajnost, zavezanost k popolnosti in nesporna avtoriteta so zaznamovale Interjevo poglavje v bogati karieri nekdanjega slovenskega reprezentanta Samirja Handanovića. Ljubljančan je k Interju prispel poleti 2012 in se bo še dolgo spominjal vseh mučnih kilometrov prečkanja obsežne puščave. 36-letnega kapetana bodo končno lahko preplavila čustva po uspešno opravljenem delu. Še bistveno prezgodaj bi bilo govoriti o vzpostavitvi nove vladarske dinastije na Apeninskem polotoku in možnostih za Interjev ponovni naskok na scudetto v prihodnji sezoni, a dejstvo je, da bo devetnajsta zvezdica za črno-modre tifoze na nebu nad Milanom sijala na veke vekov.

 

Foto: Guliver/Getty Images

Zadnje video vsebine

1

Cairoli: Tim je pravi ambasador motokrosa (VIDEO)...Več

2

VIDEO: Ko za zmago ”strgaš” nasprotnikovo mrežo...Več

3

Nagrada Puskas že oddana? Škorpijonski udarec presenetil vse na stadionu!...Več

Najbolj brano ta mesec

1

VIDEO: Honda obiskala dom Gajserja in pripravila krajši dokumentarec...Več

2

Victor Osimhen: nov neapeljski vladar...Več

3

Kek utišal samozavestne Ruse: ”V Ljudskem vrtu ni favorita!”...Več