Avtor: Blaž Magdič
5. 10. 2018, 21.16
Pripravljalno obdobje je bilo po koncu sezone 2016/17, ki jo je v svetovnem pokalu končala s 13 uvrstitvami na oder za zmagovalke in sedmimi zmagami, naslovom prvakinje v smuku na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu ter malima kristalnima globusoma za najboljša seštevka sezone v smuku in alpski kombinaciji, neprostovoljno zelo dolgo.
Za najhitrejšo slovensko alpsko smučarko se bo tekmovalni premor sklenil po 621 dneh, 30. novembra, ko jo čaka prvi tekmovalni nastop v svetovnem pokalu, smuk v kanadskem Lake Louisu. Nazadnje je bila na startu v svetovnem pokalu 19. marca lani v Aspnu.
Stari občutki, ki so krasili njene nastope, se že vračajo: “Vedno bolj si zaupam, vedno bolj mi je ‘fajn’, tako da ne rabim več o vsem razmišljati, kaj moram zdaj narediti, nekatere stvari se tako že dogajajo bolj avtomatsko.”
Kot pravi, konkretnih ciljev ni nikoli imela: “Cilji bodo takšni kot vedno, vsako tekmo na polno, pa bo, kar bo.” Vsaka tekma posebej bo enako pomembna. V Lake Louisu bo cilj, da bi “čimbolj odmislila vse in samo smučala.”
“Tako ali tako je čas največji nasprotnik oziroma največja konkurenca. Res je preteklo že nekaj časa in bom sama sebi največji izziv, ki ga moram premagati. Vsaka tekma za sebe je najpomembnejša, na vsaki tako kot vedno pokazati vse. Bomo sproti videli, kako in kaj,” napoveduje Štuhčeva, ki se bo sproti v dogovoru s trenerjem Grego Koštomajem odločala, na katerih tekmah bo startala, odvisno od stanja.
Enomesečne priprave v Čilu so bile uspešne, saj je lahko smučala na maksimalnih obratih ob maksimalnih obremenitvah kolena. Slovenskim medijem je spregovorila v domačem Mariboru, na snežnem stadionu Zlate lisice, v sklopu tradicionalne predstavitve smučarskih reprezentanc.
V hitrih disciplinah, kombinaciji želi nastopiti na vseh, glede tehničnih disciplin pa bo videla. Po izgubljenih olimpijskih igrah v Pyeongchangu bo imelo poseben pomen februarsko svetovno prvenstvu v Aareju, kjer pa ne bo samo branila smukaškega zlata. V novi zimi bo, kot pravi, “napadala verjetno več stvari, ne le ene”.
V Čilu je prvič po 542 dneh tekmovala na pravi tekmi, s startno številko, meritvijo časov, nastopila je na superveleslalomu za južnoameriški pokal, in v okrnjeni konkurenci slavila prepričljivo zmago: “Bilo je rahlo bolj stresno kot sicer. Vsekakor smo se res dobro odločili. Bi rekla, da smo vsi to potrebovali, ker je minilo res veliko časa. Super, da smo imeli to priložnost, da smo potrenirali, preden gre dejansko zares.”
V glavi tako ni več nobenih ovir za uspešen start v sezono: “Nimam zadržkov, kar se tiče vnovičnih poškodb. Dejansko gre za šport z zelo velikim rizikom, o tem ne razmišljam, v bistvu se lahko zgodi kadarkoli karkoli. Nesreča žal nikoli ne počiva. Noben ne računa na to. Sem pozabila, kaj je bilo, grem dalje in se ne oziram na to.”
Ne čuti kakšnega posebnega dodatnega pritiska zaradi velikega pričakovanja ljudi: “Je bolj motivacija, dobra želja, ki jo čutim, da so ljudje veseli, da sem nazaj, da bom spet tekmovala, in upam, da jih razveselim tudi s kakšnimi dobrimi rezultati.”
Štuhčeva po poškodbi ni razmišljala o menjavi opremljevalca smuči oziroma drugih spremembah: “Niti slučajno. Podpora, ki jo imam s strani opremljevalca, je res velika. Tudi zdaj, ko delamo z Alešem (novim serviserjem Sopotnikom; op. STA), skupaj super sodelujemo in ni bilo nikoli vprašanje, da bi karkoli menjala. Tisto, kar smo preizkušali, kar smo želeli, smo dobili. Tako da super.”
Prejšnji petek je bila prvič v vetrnem tunelu, v vetrovniku v bližini meje z Italijo v Sovodnju pri Gorici. Šlo je za test materialov, novega kombinezona: “Dobili smo tisto, kar smo iskali. Sem zelo vesela, da sem lahko bila tam, čeprav je bilo zelo naporno, 82 minut sem bila v smuk preži tisti dan. Zdaj lahko rečem, da je nekaj dni kasneje končno popustil ‘muskelfiber’.”
“Material marsikaj pomeni. Če vem, da stojim na startu in imam vse ‘porihtano’, da je vse najboljše možno, se lahko skoncentriram na sebe. In to je najbolj pomembno. Nato pa najboljše možno smučati, kolikor lahko,” je sklenila Štuhčeva.
