Februarski finale za nadaljevanje sanj o ligi prvakov

Čeprav je do konca prvenstva v serie A še 15 tekem (na razpolago je še 45 točk), ni treba biti ravno raketni znanstvenik, da ugotoviš, da je za Romo sobotna tekma z Atalanto v Bergamu v mnogih pogledih odločilna. Predvsem to velja, če izgubi. Atalanta na drugi strani bi z zmago naredila morda celo odločilen korak proti obstanku v druščini evropski šampionov.

Kot je videti v tem trenutku sta namreč Roma in Atalanta edini kandidatki za 4. mesto, ki v prihodnji sezoni prinaša ligo prvakov in z njo zajeten kup denarja. Atalanta gre v sobotni večerni obračun s tremi točkami prednosti pred petouvrščeno Romo, hkrati pa ima proti rumeno-rdečim tudi zmago z 2:0 iz konca lanskega septembra. V primeru, da bi Atalanta tudi v soboto zmagala, bi se naskok pred Romo povečal na 6 točk, obenem pa bi imela Atalanta tudi prednost v medsebojnem razmerju (2 zmagi) in tudi v skupni gol razliki (če bi bili moštvi po 38-ih kolih izenačeni). Praktično to pomeni, da bi morala Roma za preboj pred Atalanto, do konca prvenstva osvojiti 7 točk več od nje.

Moštvo iz Bergama je prav zato pred veliko skušnjavo in najverjetneje se ji ne bo moglo upreti. Kar pomeni, da bo taktičen načrt usmerjen k igri na zmago, s katero bi se otresla (za nekaj časa ali pa kar do konca prvenstva) svojega edinega tekmeca za 4. mesto. A tudi brez tega okusnega korenčka, se Atalanta najbrž te tekme ne bi lotila prav nič drugače. Taktiziranje na remi ni v njihovem značaju, drugače kot napadalno in na zmago pa Bergamčani pravzaprav niti ne znajo niti ne želijo igrati. Rekordnih 61 doseženih golov na 23-ih tekmah je več kot dovolj čvrst temelj za kovanje pogumne in ofenzivne strategije pred spopadom z Rimljani.

Roma na drugi strani je v tem koledarskem letu zapravila vso precej obilno zalogo, ki si jo je ustvarila v prvih štirih mesecih sezone. S porazi proti Torinu, Sassuolu in Bologni se je postavila v sila neprijeten položaj. Mediji, ki so v tem tednu poročali o dogajanju pri Romi, niso skoparili z zgodbami, ki so praktično vse po vrsti nosile negativen predznak. Dvom o vseh in vsem je vel iz skoraj vsakega zapisa. V klubu so se medtem trudili miriti situacijo ter sporočali, da se ne dogaja nič posebnega. A je nenaden izbruh športnega direktorja Gianluce Petrachija, ko je v sredo na novinarski konferenci predstavnikom sedme sile očital, da pišejo laži in navadno sranje, vendarle ponudil jasen signal, da je nervoza pred potencialno odločilno tekmo v Bergamu dosegla kritično mejo.

Da bi se duhovi vsaj nekoliko umirili, si Roma v soboto nikakor ne sme dovoliti poraza. Tako kot za Gasperinija je seveda zmaga tudi za Fonseco zelo mikavna skušnjava, a Portugalec in njegovi nogometaši lahko na tej tekmi s porazom izgubijo precej več kot Atalanta. Ne le, da bi poraz najverjetneje pokopal vse upe na prihodnjo ligo prvakov, še ena ničla bi dokončno ustoličila stanje krize, prižgali bi se vsi alarmi in klub bi se znašel točno tam, kjer je bil lani približno v tem času. Kaotično stanje so delno uspeli normalizirati z menjavo trenerja, a tudi Ranieriju na koncu vendarle ni uspelo rešiti zavožene sezone. Z morebitnim sobotnim porazom bi zahteve po menjavi trenerja v hipu dobile izjemen zagon, negativna spirala, podpihovana s strani medijev in navijačev, bi se zavrtela na že tolikokrat videne uničevalne obrate.

Tega si seveda ne želi nihče pri Romi, zato Fonseca snuje taktični načrt, ki bi lahko bil podprt – kot je mogoče brati v zadnjih dneh – celo s spremembo igralne sheme. Svojo priljubljeno formacijo 4-2-3-1 naj bi zamenjal z redko prisotno 4-1-4-1. Morda tudi zato, ker ima na voljo zgolj enega zadnjega veznega (Jordan Veretou). A kakršna koli že bo Romina osnovna postavitev in kdor koli bo izbran za igro, proti Atalanti ne bo pozitivnega rezultata brez maksimalne osredotočenosti in koncentracije. Individulane napake, ki so se začele z Lopezovo omleto na derbiju z Laziem, nadaljevale pa potem z površno igro Mancinija in Smallinga ter rdečima kartonoma Pellegrinija in Cristanteja na naslednjih dveh tekmah, so v bistvu prepovedane. Atalanta je namreč moštvo, ki v napadu igra odlično in učinkovito, tudi če tekmec v obrambi igra brezhibno. Kar se Romine napadalne igre tiče, pa je jasno, da ne bo smela biti zaletava in površna temveč natančna, preudarna in hitra. Modro-črni so namreč mojstri tranzicijske igre in protinapadov.

Če strnem, zmage bi bili zelo veseli tako eni kot drugi, Atalanta pa bi z njo pridobila bistveno več kot Roma. Remi je za Romo bolj sprejemljiv kot za Atalanto, ohranil pa bi nekakšen status quo. Medtem ko bi poraz povzročil precej večjo škodo pri Romi kot pri Atalanti.

Atalanta in Roma se bosta za četrto mesto pomerili v soboto. Prenos tekme pa bo ob 20.40 na Š1!

Foto: Šport TV