Avtor: Nejc Mravlja
12. 5. 2022, 12.02
Prejšnji četrtek so nogometno Nemčijo in svet obšli posnetki vzhičenega navijaškega zavojevanja travne ruše stadiona Deutsche Bank Park v Frankfurtu. Privrženke in pristaši tamkajšnjega Eintrachta so na slikovit in čustven način proslavili preboj Orlov v veliki finale Evropske lige. Pičla dva dni zatem je slabih 200 kilometrov severovzhodno od samooklicanega srca stare celine presežkov z žogo željna javnost ponovno dokazala, da ima le redkokatera evropska država tako strastno nogometno publiko. Tudi po najvišjih Hitchcockovih kriterijih težko predstavljiv scenarij Schalkejeve zmage po preobratu nad Kiezklubom (3-2) se je pričakovano končal s ploho navijaških solz sreče in še eno invazijo zelenice.
»Zweite Liga, nie mehr, nie meeehr, nie meeeeehr!« (sl. nikoli več druge lige) in »Ein leeeben laaang … blau und weiss en Leben laang!« (sl. modro-beli za vse življenje) sta napeva, ki sta se iz številnih olajšanja lačnih navijaških ust razlegala pozno v nedeljsko jutro. Prizori veselja so končno zamenjali jezo, grenkobo, nemoč in žalovanje, ki so klub z več kot 160.000 pridruženimi člani, s čimer je za Bayernom in Benfico celo tretji na svetu, zajeli lansko pomlad. Leto pozneje ima Schalke krog pred zaključkom turbulentne sezone varnih pet točk naskoka pred tretjeuvrščenim Hamburgom in bi v primeru nedeljskega remija na gostovanju v Nürnbergu potrdil naslov prvaka v ‘cvajti’. Happy end, na katerega bi še pred nekaj meseci stavila le peščica.
View this post on Instagram
Brez strahu
Nov začetek porurskega kluba v nižjeligaški realnosti ni nakazoval srečnega konca. Zgolj 13. izkupiček po uvodnih štirih krogih je prebudil ekipo, ki je v nadaljevanju pokazala nekaj prebliskov, a jesen v zelo zgoščeni konkurenci z majhnimi razlikami sklenila na skromnem osmem mestu. Prelom se je zgodil v začetku marca, ko sta se v središču orkana pomešali prekinitev sodelovanja z glavnim pokroviteljem Gazpromom kot posledica ruske vojaške invazije na ukrajinskih tleh ter odpustnica Dimitriosu Grammozisu, ki v letu in štirih dneh po ustoličenju na položaj glavnega trenerja z moštvom ni uspel ne nadaljevati prvoligaškega staža ne najti čarobne formule za predčasen dvig ekipe med domačo prvenstveno smetano. »Prišli smo do točke, na kateri moramo sprejeti pomembne odločitve. Trenutno ne verjamemo v nadaljevanje začrtane poti, zato menimo, da moštvo pred sezonskim finalom potrebuje nov zagon,« je po odpustitvi 43-letnega Nemca grških korenin pojasnil športni direktor Rouven Schröder. In nadaljevanje? Vlogo dežurnega gasilca je prevzel Grammozisov asistent Mike »Buyo« Büskens. Mož z več kot dvema desetletjema dolgim igralskim in strokovnim stažem v klubu je s sodelavci (na novo se jim je pridružila nekdanja desna roka Juppa Heynckesa pri Bayernu Peter Hermann) pošteno zavihal rokave … Vse ostalo je zgodovina.
Referenčnih 90 minut
Če smo natančnejši, jih je bilo 98. Zapomnljivih, nepozabnih, ikoničnih, epskih. Tudi tisti zanesenjaki, ki si v posameznem letu ogledamo več kot tekmo na dan, v soboto zvečer nismo mogli ostati ravnodušni. Dvoboj z oslabljenim, a navdihnjenim St. Paulijem je imel vse in je hkrati ravno prav simptomatičen, da nam lahko služi za všečno izhodišče opisa zgodovinske sezone kraljevsko modrih.
Glavni razlog za pomanjkanje kakovostnih igranih filmov o nogometu je, da je resničnost povečini še bolj nepredvidljiva ali celo bolj prismuknjena od še tako dobro napisanega scenarija. Četudi bi našli pisca, ki bi si za osnovo vzel Schalkejev povratek po zaostanku z 0-2 po 17 minutah odločilne tekme za vzpon v prvo ligo, bi izbranec dramaturški lok hitro zapeljal v domišljav, če ne celo kičast zaključek. Uspeh s 3-2 nikakor ni bila samo pika na i Schalkejeve drugoligaške realnosti. Vsebina sobotne tekme na moč spominja na ne vselej enoznačno potovanje od sredine lanskega poletja. Kraljevsko modri so se srčno in vneto s še več posamične kakovosti zoperstavili vsem vetrovom, predvsem pa izkoristili nestanovitno formo konkurentov.
Neomahljiv pristop
Nogometašem kluba iz Gelsenkirchna bi v obraz lahko vrgli marsikaj, le pomanjkanje pravega bojevniškega pristopa bi jim težko očitali. Dovolj je spomniti na sobotni obračun, v katerega so krenili proaktivno in tekmeca že od prvih sekund s taktično shemo 1-4-4-2 stiskali v kot. Obe krili in osrednja vezista so večino časa preživeli na nasprotnikovi polovici, kjer je Schalke želel (za)dušiti goste že pred njihovimi vrati. Agresiven pristop je moštvu od marčevske vrnitve na položaj glavnega trenerja vcepil Mike Büskens. Njegova najpomembnejša taktična sprememba je bila vzpostavitev štiričlanske obrambne vrste, v kateri se ekipa počuti bistveno bolje, kot se je v hibridnem kvintetu branilcev (treh osrednjih in obeh bočnih, ki sta se pogosto ujela v napadalne skušnjave) Buyovega trenerskega predhodnika Grammozisa. Če ne prej, so Knapi po rošadi na mestu vodje stroke dokončno prevzeli vlogo favorita za prvi dve mesti, ki ob koncu pomladi prinašata takojšen vzpon med elito, s poglavitno idejo: iz moštvene dinamike v ospredje potisniti izstopajoče odlike posameznikov. Da bi to lahko uresničili, je bilo potrebno dvigniti uspešnost v dvobojih in skrajšati časovni interval od izgubljene do osvojene žoge. S to zamislijo so Buyovi varovanci krenili v boj s St. Paulijem.
View this post on Instagram
Simbolen pomen prejetih zadetkov
Želja je eno, realnost pogosto nekaj povsem drugega. Schalkejev evforičen začetek je iznajdljivo izkoristil zgledno pripravljen nasprotnik, ki je po dobre četrt ure na Veltins-Areni povedel z 2-0. Oba zadetka sta izpostavila pereči domači slabosti. Pri prvem se je gostujoča napadalna falanga osvobodila Schalkejevega pritiska, Marcel Hartel je v domačem vratarjevem prostoru kar dvakrat ostal povsem sam, po njegovi zaslugi je padla osnovna zamisel domačih, ki so hočeš nočeš prejeli prvi gol. Drugega je z nepremišljeno podajo zakuhal vratar Knapov Martin Fraisl. Površnost pri izmenjavi žog v obrambi pesti Schalke že vso sezono, omenjeni zadetek je bil že peti prejeti po napačni podaji na lastni polovici igrišča, dodatnih šest so jih kraljevsko modri tekmecem dopustili prek protinapadov.
View this post on Instagram
Knapi so v tej sezoni prejeli nemalo zaušnic zaradi ponavljajočih se napak, a so se po zaslugi neomahljivosti in trdoživega pristopa vselej znali pobrati. Od lanskega poletja je Schalke samo enkrat povezal par prvenstvenih porazov, spomladi pa s stanovitno formo (sedem zmag na zadnjih osmih tekmah) nadgradil jesenski učinek. Dvoboj s St. Paulijem je z velikim povratkom po zaostanku z 0-2 v ospredje ponovno potisnil zmagovalno miselnost. Vezista Danny Latza in Florian Flick sta samozavestno ohranjala posest in skupaj z osrednjima branilcema nenehno dostavljala žoge na zunanja položaja. Tveganih podaj v napad kar ni zmanjkalo, a je bil pristop igralcev po izgubljenih žogah neomajen, česar ni spodkopala niti tekmečeva prednost dveh zadetkov.
Terodde, a še veliko več
Schalkejev sezonski obraz številka ena je hkrati obraz ekspresne vrnitve Knapov med elito. Da na drugoligaški ravni zadeva kot za stavo, kadarkoli in od koderkoli, je Simon Terodde v preteklosti opozoril ničkolikokrat. Vladarju tekmečevega »boksa«, kjer prevladuje z osupljivo kvoto 80% (v tej sezoni kar štiri od petih strelov usmeri v okvir), sta proti hamburškemu nasprotniku uspela gola številka 28 in 29 v tej sezoni (samo na zadnjih šestih tekmah jih je prispeval okroglih 10) … sopomenka novega osebnega rekorda. 34-letni ostrostrelec, pred selitvijo v Gelsenkirchen že trikratni strelski kralj druge lige, od koder se mu je po zaslugi številnih zadetkov uspelo dvakrat (s Stuttgartom in Kölnom) dvigniti med prvoligaše, pa nikakor ni edini izstopajoči adut. S sijajnim gibanjem in vlečenjem tekmečevih branilcev nase – s čimer je omogočil Teroddeju, da se v celoti osredotoči na naloge v nasprotnikovem kazenskem prostoru – je navdušil Marius Bülter. Udarni napadalni par je z uporabnimi podajami s strani vešče hranil levi bočni branilec Thomas Ouwejan, edini igralec, ki je v tej sezoni nemške druge lige zablestel z več kot stotimi uspešnimi predložki. Na zunanjih položajih se Schalke ponaša še s hitrima in tehnično spretnima Darkom Čurlinovom (sobotnim asistentom za izenačenje na 2-2) in Rodrigom Zalazarjem (strelcem zmagovitega zadetka za 3-2). Akcijo za drugo izenačenje na tekmi je z natančno dolgo podajo pričel poljski branilec Marcin Kamiński. V nasprotju s konkurenco se je Schalke v tej sezoni bistveno bolj vešče opiral na individualno kakovost in posamični navdih.
View this post on Instagram
Kaj pa konkurenca?
Še preden se lotimo nasprotnikov, velja omeniti, da bo Schalke sezono sklenil z 62, 63, ali 65 točkami, odvisno od izkupička na nedeljskem gostovanju v Nürnbergu. Odkar so v Nemčiji ponovno uvedli dodaten dvoboj za obstanek/vzpon med elito (od sezone 2008/09), ta vsota v petih (65 točk) oziroma osmih (62 točk) od 13 sezon sploh ni zadostovala za takojšnjo selitev v prvo ligo. Schalke je v eni najzanimivejših in najatraktivnejših sezon v drugoligaški zgodovini izkoristil slabše faze neposrednih konkurentov za najvišja mesta. Najbolj nazoren primer je sobotni nasprotnik St. Pauli. Za Kiezklub je bila zadnja tekma enaka bitki za biti ali ne biti, čemur so varovanci Tima Schultza podredili taktični načrt: s polno mero prekanjenosti in s kančkom sreče so zgodaj povedli, a so lepo prednost z nepozornostjo v drugem polčasu lahkomiselno zapravili. Dolgo podajo ob golu za 2-2 so Rjavi v svojem kazenskem prostoru branili celo v številčno podrejenem položaju, česar si kandidat za glavno nagrado nikakor ne bi smel dopustiti. Še en pokazatelj izenačenosti in dejstva, da v ‘cvajti’ trenutno ni izstopajoče zasedbe, kot sta bila v minulih dveh sezonah Arminia Bielefeld in Bochum, a Schalkejevo veselje po izpolnitvi velikega cilja zato ni nič manjše. Kraljevsko modri so si vrnitev med domačo nogometno smetano priigrali na veličasten način, ki ga ne bi znal predvideti noben še tako dober hollywoodski scenarij.
